Mala hidroelektrarna Ceršak (MHE Ceršak) je bila v sedanji obliki dokončana v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil zgrajen jez čez reko Muro, s čimer je bil zagotovljen redni dotok vode (28 m3/s) v strugo dovodnega kanala hidroelektrarne. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila gor-vodno od MHE Ceršak, na avstrijski strani, zgrajena hidroelektrarna Spieldfeld, ki ji stabilno koto spodnje vode zagotavlja prav MHE Ceršak, ki tako v tehničnem smislu predstavlja zadnjo hidroelektrarno v sklenjeni verigi avstrijskih hidroelektrarn na reki Muri. Funkcija objekta MHE Ceršak je tako poleg proizvodnje električne energije tudi zagotavljanje nemotenega obratovanja gor-vodne hidroelektrarne Spieldfeld.
MHE Ceršak trenutno obratuje po vodnem dovoljenju, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor (odločba št. 3355-29/2018/2, z dne 21. oktobra 2018). Skladno z omenjeno odločbo sta prenehali veljati do takrat veljavni koncesija in koncesijska pogodba.
Mala hidroelektrarna Ceršak
Z namenom ohranitve proizvodnje električne energije iz obnovljivega vira na obstoječi lokaciji, smo v preteklih letih preučili več možnih variant rekonstrukcije obstoječega objekta oziroma izgradnje novega. Izdelane so bile Idejne rešitve, ki predvidevajo rekonstrukcijo obstoječe infrastrukture ter izgradnjo nove strojnice v bližini sedanje. Projekt predvideva izrabo celotnega dodeljenega vodnega potenciala ter vgradnjo opreme z višjimi izkoristki, kar posledično pomeni višjo proizvodnjo električne energije in optimalnejšo izrabo energetskega potenciala.
V naslednji fazi projekta je potrebna uskladitev na meddržavnem nivoju glede statusa, financiranja ter izvedbe rekonstrukcije jezu, kateri ima širši namen, kot del vodne infrastrukture. Po pridobljenih izhodiščih se bo nadaljevalo z ekonomskim vrednotenjem projekta ter aktivnostmi pridobivanja projektnih usmeritev, pogojev in mnenj.
Namen projekta je povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Cilj projekta je, da v največji možni meri izkoristimo razpoložljiv vodni potencial na pritokih reke Drave za proizvodnjo električne energije, seveda ob upoštevanju vseh okoljskih in ekonomskih kriterijev. V preteklih letih smo pridobili več vodnih dovoljenj za izgradnjo malih hidroelektrarn na pritokih reke Drave, v prihodnjih letih je predvidena njihova izgradnja. Za vse male hidroelektrarne je možna vključitev v podporno shemo za obnovljive vire.
Model vetrnega potenciala v Sloveniji
V akcijskem načrtu za obnovljive vire energije (AN-OVE) so lokacije vetrnega potenciala v Republiki Sloveniji določene. Z inštrumentom, ki ga posedujemo (laserski merilnik smeri in jakosti vetra - lidar), smo preverili potencialna področja postavitve vetrnih elektrarn in ugotovili, kakšna je možnost izrabe vetrnega potenciala na območju celotne Slovenije, izven območij Nature. Ambicija je postati kompetenčni center vetrne energije v Sloveniji in na podlagi modela in izdelanih analiz nuditi storitve pomoči majhnim investitorjem pri vodenju investicije ter hkrati zavarovati dobre lokacije.
Opravljene meritve so za enkrat pokazale tri potencialna področja koriščenja energije vetra za proizvodnjo električne energije na področju severovzhodne Slovenije, in sicer vetrni park Ojstrica, vetrni park Paški Kozjak in vetrni park Rogatec.
Načrtuje se postavitev treh agregatov. 8. marca 2018 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Ojstrica. Skladno s pripravo in oddajo vse potrebne dokumentacije (s strani strokovnih institucij so bile izdelane strokovne podlage, kot osnova za okoljsko poročilo ter študija variant in idejna zasnova) je Ministrstvo za okolje in prostor 15. septembra 2022 izdalo mnenje o ustreznosti okoljskega poročila za državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Ojstrica, ki tako omogoča presojo vplivov izvedbe na okolje in se lahko javno razgrne. Javna obravnava je bila izvedena 24. januarja 2023; 17. marca pa se je javna razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila, torej obdobje, ko je bilo vso pripravljeno gradivo na vpogled javnostim, zaključila.
Vse prejete pripombe oziroma predlogi, ki so jih posredovali deležniki in javnosti – največ se jih nanaša na oddaljenost bivališč od predvidenih stojnih mest vetrnic, obravnavo vodnih virov, hrupa, zdravja, vidne izpostavljenosti in vpliva na krajino, cest v času gradnje in po njej – bodo strokovnjaki skrbno pregledali in podali ustrezne odgovore oziroma pojasnila. Lokalna skupnost kot tudi posamezni pošiljatelji pripomb oziroma predlogov bodo odgovore prejeli v stališčih do pripomb, ki bodo pripravljeni kot odziv na vse pobude in vprašanja z javne razgrnitve. Na podlagi stališč do pripomb in predlogov, ki jih bosta zavzela Ministrstvo za naravne vire in prostor in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, bo dopolnjena študija variant. Za namen dokončanja študije variant bodo predvidoma dopolnjene tudi nekatere strokovne podlage, kot bo izhajalo iz usmeritev zaključka stališč.
Vizualizacija vetrne elektrarne Ojstrica; pogled z Goriškega vrha blizu Planinskega doma
Strokovne podlage:
Celovita preučitev netopirjev.pdf
Kartiranje habitatnih tipov.pdf
Ocena arheološkega potenciala.pdf
Ocena vplivov gradnje in obratovanja na gozd in gozdarstvo.pdf
Zrak in podnebne spremembe.pdf
Ocena pričakovanih obremenitev okolja z EMS.pdf
Inventarizacija ptic na območju načrtovane VE Ojstrica.pdf
Podpisana stalisca po javni razgrnitvi - VE Ojstrica.pdf
Načrtuje se postavitev štirih agregatov. 3. septembra 2020 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Rogatec. V izdelavi so strokovne podlage, potrebne za pripravo okoljskega poročila, katerega zaključek je, skupaj s študijo variant in idejnimi zasnovami predviden v letu 2024.
Vizualizacija vetrne elektrarne Paški Kozjak; pogled izpred cerkve Sv. Vid
Načrtuje se postavitev petih vetrnih agregatov. 8. julija 2020 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Rogatec. V izdelavi so strokovne podlage, potrebne za pripravo okoljskega poročila, katerega zaključek je, skupaj s študijo variant in idejnimi zasnovami predviden v letu 2024.
Vizualizacija vetrne elektrarne Rogatec; pogled s travnika, Sv. Jurij
Deležnikom in javnostim smo za dodatna vprašanja oziroma pojasnila na razpolago preko e-naslova info@dem.si
Izraba geotermalne energije
Proizvodnja električne energije iz geotermalnih vrtin predstavlja stabilni energetski potencial izrabe, ki ga je možno koristiti celo leto in ima predvidljivo »proizvodnjo«. Sistem izrabe geotermalne energije predstavlja potencial sočasne proizvodnje električne energije, pri čimer se koristi še preostali del neizkoriščene toplote za druge aktivnosti (kmetijska raba, turizem, procesi sušenja in podobno). Za potencial proizvodnje električne energije je možna (smiselna) izvedba kaskadnega sistema, ki izboljša ekonomske dejavnike investicije. V okviru izrabe geotermalne energije je predvidena v prvi fazi izgradnja pilotnega projekta - proizvodnja električne energije. Raziskovalne aktivnosti na področju izkoriščanja geotermalne energije (lokacija Čentiba/Lendava) so delno že bile izvedene na vrtini PG 8, kjer je bila izvedena meritev energetskega potenciala vrtine in uporaba inovativne tehnologije transporta toplote. V okviru možne izrabe geotermalne energije je možna tudi uporaba novih lokacij obstoječih vrtin (Benedikt in drugih). Na podlagi predhodnih raziskav je smiselna izvedba pilotnega projekta na eni izmed potencialnih lokacij ter testiranje tehnologije proizvodnje električne energije pred možnim nadaljnjim širjenjem sistemov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji iz geotermalnih virov. Vsekakor pa predstavlja zastavljen koncept izkoriščanja geotermalne energije visoka začetna vlaganja ter potencialne rizike med izvedbo in proizvodnjo. V primeru pozitivnih rezultatov testiranja pilotnega projekta predstavlja potencial širjenja izrabe geotermične energije za proizvodnjo električne energije v Sloveniji visok proizvodnji potencial.
Na lokaciji Čentiba v Prekmurju se načrtuje izgradnja 50 kW pilotne geotermične elektrarne na neproduktivni vrtini Pg-8. Pilotna geotermična elektrarna je sestavljena iz geotermične gravitacijske cevi, hladilnega sistema in strojnice. Uporaba patentirane geotermične gravitacijske toplotne cevi predstavlja popolnoma nov način proizvodnje električne energije. Posebnost je v zaprtem tokokrogu hladiva, kjer je za delovanje potrebna le ena suha vrtina.
Projekt zajema celovito obravnavo izkoriščanja geotermične (geotermalne) energije v Sloveniji tj. demonstracija obratovanja pilotne geotermične elektrarne, izdelava matematičnega modela za določevanje energijskega učinka opuščenih plinskih vrtin različnih dimenzij in globin, kartiranje tehničnega potenciala opuščenih naftno-plinskih vrtin za prihodnjo izgradnjo geotermičnih elektrarn in oblikovanje smernic za komercialno proizvodnjo električne energije z izrabo suhih vrtin. Uspešna izvedba pilotne geotermične elektrarne bo temelj za prihodnjo izgradnjo več novih geotermičnih elektrarn na obstoječih opuščenih vrtinah z zadostnim termičnim potencialom tako v Sloveniji, kot tudi po svetu.
Več informacij o projektu je dostopnih na povezavi https://si-geo-electricity.si/
Potencial izrabe odvečne toplote predstavlja novo možnost povečanje proizvodnih virov električne energije. Z uporabo tehnologije za izkoriščanje nizkotemperaturnih virov (železarne, bio-plinarne,…) v družbi vidimo priložnost izgradnje novih proizvodnih kapacitet. Za izkoriščanje potencialnih virov odpadne toplote za proizvodnjo električne energije je predvidena tehnologija na osnovi Rankinovega cikla (Kalina cikel). Velikost izrabe odpadne toplote je odvisna od temperaturnega nivoja vira toplote, obratovalnih ur in moči vira (pričakovana moč posameznega sistema je do 1 MW).
Lokacije postavitve sistema za izkoriščanje odpadne toplote so predvidene na lokacijah primernega temperaturnega nivoja ter tudi glede stabilnosti obratovanja predhodnega tehnološkega procesa.
Hidroelektrarna Formin je zadnja v verigi hidroelektrarn na reki Dravi v Sloveniji in druga po količini proizvedene električne energije ter hkrati tista, ki ima največjo akumulacijo na slovenskem delu reke Drave. Elektrarna je bila dograjena leta 1978 in je zaradi naravnih danosti zasnovana kot kanalska elektrarna. Izkorišča 29 metrov padca med Ptujem in državno mejo s Hrvaško in ima pri svoji moči 116 MW na pragu letno proizvodnjo 548 milijonov kWh električne energije. Elektrarna Formin s svojim pripadajočim zajeznim objektom v kraju Markovci obratuje nemoteno že več kot 40 let, to pa pomeni, da se življenjska doba opreme izteka. Poleg osnovnega namena, rekonstrukcije, ki je zagotoviti varno in zanesljivo obratovanje elektrarne še za nadaljnjih 40 do 50 let bo z vgradnjo nove in zmogljivejše opreme povečana tudi proizvodnja elektrarne. Podrobnejše informacije so dostopne na povezavi Projekt rekonstrukcije hidroelektrarne (HE) Formin - Prioritetni strateški projekti (dem.si).
Sončne elektrarne na infrastrukturi hidroelektrarn
Izgradnja sončnih elektrarn na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin predstavlja možnost dodatnega izkoriščanja naravnih potencialov na področju obnovljivih virov (sončna energija).
Predvidene lokacije na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarne Zlatoličje
Predvidene lokacije na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarne Formin
Cilji izgradnje:
Izvedene aktivnosti:
Prihodne aktivnosti:
Zgrajen segment pet sončne elektrarne Zlatoličje
Deležnike in javnosti bomo pravočasno seznanjali z aktivnostmi; za dodatna vprašanja oziroma pojasnila smo pred in med izvedbo projekta na razpolago preko e-naslova info@dem.si.
