Reka Drava

Drava izvira na severni strani hriba Cima Nove Dobbiaco (2.642 m n. m.) na južnem robu Toblaškega polja, jugozahodno od mesteca San Candido. Mimo mesteca teče proti vzhodu po široki, ledeniško preoblikovani Pustriški dolini, po nekaj kilometrih vstopi v Avstrijo in nadaljuje pot po Vzhodni Tirolski do mesta Lienz, kjer dobi z leve prvi večji pritok Isel. Od tu naprej teče po dolini med gorovjema Kreuzeck na severu in Ziljskimi Alpami na jugu, pri Sachsenburgu vstopi v širšo dolino, kjer dobi močan levi pritok Möll izpod Velikega Kleka, in zavije proti jugovzhodu mimo Špitala.

Pri Beljaku vstopi v širno Celovško kotlino, teče skozi mesto in z desne dobi pritok Ziljo iz Ziljske doline. Od tu naprej teče večinoma proti vzhodu blizu severnega vznožja Karavank skozi Rož prek niza pretočnih hidroelektrarn in mimo Borovelj v vzhodni del kotline, gričevnato Podjuno. Od Velikovca naprej vijuga po Podjuni, pri mestu Labot dobi levi pritok Labotnico iz Labotske doline ter malo niže pri vasi Vič vstopi v Slovenijo.

Pri Dravogradu, kjer se v Dravo steka desni pritok Meža, vstopi reka v slikovito Dravsko dolino med Kozjakom na severu in Pohorjem na jugu. Z obeh strani dobiva številne hudourniške pritoke. Od Ruš naprej teče po širši, gosto naseljeni dolini vse do Maribora. Pod mestom je v ledenih dobah nasula obsežen prodni vršaj Dravskega polja, v katerega je po koncu zadnje ledene dobe vrezala sedanjo dolino tik ob vznožju Slovenskih goric. Na Ptuju vstopi v prav tako prodno in gosto poseljeno Ptujsko polje, se dotakne gričevnatih Haloz, dobi z desne pritok Dravinjo in malo pred Ormožem še z leve Pesnico.

Reka DravaReka Drava

Pod Ormožem teče Drava še nekaj časa po slovensko-hrvaški meji, nato nadaljuje pot proti vzhodu mimo Varaždina skozi hrvaško Medžimurje. Pri mestu Legrad doseže hrvaško-madžarsko mejo in teče po njej vse do Donjega Miholjca, nato mimo Osijeka do izliva v Donavo. V tem delu je prava ravninska reka in v velikih okljukih vijuga po širni in mokrotni ravnini, prepredeni z opuščenimi rečnimi rokavi ter neprestano prestavlja svoj tok, da državna meja poteka le v manjši meri po sedanji rečni strugi.

Po mnenju etimologov je ime reke predslovanskega izvora, in sicer naj bi se razvilo iz indoevropske besede "dreu", ki pomeni teči, hiteti. V antičnih virih se reka imenuje Dravus, v kasnejših virih Drauva ali Trauum. Starejše nemške oblike imena reke (Tra, Trau) in sedanje nemško ime (Drau) so nastale iz njenega slovenskega imena.

Reka Drava v Sloveniji

Dolžina reke v Sloveniji

133 kilometrov

Največja širina reke v Sloveniji (akumulacijski bazen hidroelektrarne Vuhred)

350 metrov

Največja globina reke v Sloveniji (akumulacijski bazen hidroelektrarne Ožbalt in hidroelektrarne Vuhred)

23 metrov

Srednji letni pretok reke v Sloveniji

297 m3/s

Stoletna voda v Sloveniji

2.800 m3/s

Padec reke v Sloveniji

148,3 metre

Hidro geografija

Drava je naša najbolj vodnata reka, saj ima obsežno porečje in nekateri njeni pritoki dobivajo vodo iz ledenikov v Visokih Turah. V Avstriji in na celotnem toku skozi Slovenijo ima dežno-snežni režim, kar pomeni, da ima najvišje vodne pretoke junija, v času taljenja ledenikov, ko se pri večini drugih rek že kažejo posledice poletne suše. Drugi vodni vrhunec doseže novembra, ko jo napolnijo jesenska deževja širokega alpskega zaledja. Padavinsko območje reke Drave v Italiji in Avstriji obsega 10.964 km2, na območju Slovenije pa še 2.700 km2. Padavinsko območje v delu centralnih Alp opredeljuje osnovne značilnosti pretokov reke Drave. Pritoki iz južnega dela povodja zaradi močnih vplivov sredozemske klime povzročajo kratkotrajne velike pretoke spomladi, še posebno pa jeseni; v povprečju enkrat v sto letih pa lahko dosežejo tudi več kot 2.800 m3/s, čeprav je srednji letni pretok le 297 m3/s. Novembra 2012 so pretoki dosegli vrednosti preko 3.100 m3/s.

Hidroelektrarne

Reka Drava - pogled na strugo in kanal pri jezu MarkovciReka Drava - pogled na strugo in kanal pri jezu Markovci

Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz enaindvajsetih hidroelektrarn, in sicer deset v Avstriji (Amlach, Paternion, Kellerberg, Villach, Rosegg – St. Jakob, Feistritz – Ludmannsdorf, Ferlach – Maria Rain, Annabrücke, Schwabegg, Lavamünd), osem v Sloveniji (Dravograd, Vuzenica, Vuhred Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje, Formin) in tri na Hrvaškem (Varaždin, Čakovec, Dubrava). Najstarejša je hidroelektrarna Fala, ki je začela obratovati leta 1918 (in neprekinjeno obratuje še danes), najmlajše pa so hidroelektrarne Amlach, Paternion in Dubrava, ki so začele obratovati leta 1989.

Ljudje in reka

Izgradnja verige hidroelektrarn spremenila podobo in gospodarstvo Dravske doline med Dravogradom in Mariborom. Na Dravi sicer ni bilo veliko žag in mlinov, saj je bila prevelika in predivja, so pa bili nameščeni v velikem številu ob spodnjem toku dravskih potokov. Splavarstvo je bilo na Dravi verjetno razvito že v 14. stoletju, najbolj pa je cvetelo v 19. stoletju, do izgradnje dravske železnice, povsem pa je zamrlo ob začetku druge svetovne vojne. Poleg desk in drugega žaganega lesa so prevažali še strešne letve, okenske in vratne okvire, vinogradniške kole, skodle, apno idr., in sicer do Maribora, Ptuja in Varaždina ter naprej po Dravi in Donavi do Pančeva. Poleg splavov so za prevoz blaga uporabljali tudi doma zgrajene čolne, imenovane šajke, s katerimi so po reki navzdol poleg lesa vozili še kovinske izdelke, apno in druge izdelke. Življenje dravskih splavarjev je v romanu Na splavih opisal pisatelj Anton Ingolič.

Drava je bila nekoč tudi zlatonosna reka, zlato je prinašala iz metamorfnih kamnin v Visokih Turah. Ponekod na avstrijskem Koroškem in na Hrvaškem je bilo spiranje zlata precej razširjeno, s to dejavnostjo so se ukvarjali tudi pri nas vse do leta 1940.

V spodnjem toku je Drava plovna za manjše rečne ladje od mesta Barcs navzdol do izliva v Donavo, vendar je tovorni promet skromen. Od Barcsa do Osijeka ima reka status hrvaško-madžarske meddržavne plovne poti, od Osijeka navzdol pa je mednarodna plovna pot. Turistične ladjice vozijo turiste v Beljaku, Velikovcu, Mariboru in po Ptujskem jezeru. Med ljubitelji vodnih športov je priljubljen zgornji tok Drave od Lienza do Paterniona. Od izvira Drave do Legrada na Hrvaškem je ob reki speljana mednarodna Dravska kolesarska pot.