Izvedeni projekti

Črneški zaliv

Črneški zaliv oziroma Dravograjsko jezero spada med redke izginevajoče sekundarne močvirske ekosisteme z veliko pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. Raznolikost rastlinskih in živalskih vrst ter pestrost močvirskih bivališč ga uvrščajo med naravovarstveno najpomembnejša mokrišča v Sloveniji. Redek ekosistem je življenjski prostor ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, to območje je uvrščeno tudi v evropsko omrežje Natura 2000. S sanacijami oziroma čiščenjem sedimentov v Črneškem zalivu zagotavljamo ugodno ohranitveno stanje zaliva in preprečujemo, da bi se ob nizkem vodostaju Drave pojavili predeli zaliva, ki bi bili brez vode.

Zaliv Tilkova mlaka

V okviru ekološke sanacije čiščenja sedimentov v bazenih hidroelektrarn je bila predvidena tudi sanacija Tilkove mlake v bazenu hidroelektrarne Vuhred. Predel Tilkove mlake je bil močno zamuljen in zasut, kar je povzročal levi pritok Suhi potok, ki je ob večjih padavinah nanašal v zaliv Tilkove mlake ogromne količine proda, prav tako pa je zamuljenost povzročal transport lebdečih delcev Drave oziroma sedimentov, ki so se usedali na mestu razširitve. V fazi obratovanja hidroelektrarne Vuhred gladina niha približno en meter. Pri nižji gladini je bilo območje Tilkove mlake na vzhodnem delu pred sanacijo povsem kopno, le zahodni del je bil prekrit z vodo. Kopni del na vzhodu zaliva še ni kazal začetkov zaraščanja, ob daljšem nizkem vodostaju pa je oddajal neprijeten vonj. Zahodni del zaliva je bogat s podvodnimi makrofiti in po podatkih Ribiške družine Radlje ob Dravi omogoča tudi drst številnim ribjim vrstam. S sanacijo kopnega dela zaliva smo preprečili tudi, da bi ob nenadnih spremembah nihanja vodne gladine obstajala nevarnost pogina rib, ker bi ostale na suhem.

Zaliv Vas v bazenu hidroelektrarne Vuhred

Ekološka sanacija Vaškega zaliva je zajemala izvedbo ukrepov, ki so ob odstranjevanju sedimentov iz zaliva pripomogli k zmanjšanju obsega odlaganja sedimentov na tem mestu v prihodnje. Širše območje, na katerem se nahaja tudi Vaški zaliv, je zavarovano kot izjemno pomemben habitat številnih zavarovanih in ogroženih vrst z uredbo o posebnih varstvenih območjih Natura 2000. Cilj sanacije je bil izboljšanje funkcionalnosti energetskega objekta, pri tem pa uporabiti naravovarstveno sprejemljive ureditve. Predvideni ukrepi morajo vsaj ohraniti obstoječe stanje favne in flore območja. Ob ustrezni rabi predvideni posegi pripomorejo k ohranjanju varstvenih ciljev narave.

Čiščenje mulja pred jezovno zgradbo hidroelektrarne Vuhred

Pred jezovno zgradbo hidroelektrarne Vuhred smo na levem bregu v neposredni bližini levega krilnega zidu jezovne zgradbe odstranili sedimente, ki so se ob povečanih pretokih odlagali neposredno na levo stran pred jezovno zgradbo in s tem povzročali zamuljenost zapornic prvega pretočnega polja ter ogrožali nemoteno obratovanje elektrarne.

Mariborsko jezero

Bazen hidroelektrarne Mariborski otok je privlačna rekreacijska površina. V zadnjem desetletju smo uspešno sanirali številne turistično-rekreacijske točke na jezeru. Poglobljeni privezi in dna pri čolnarnah ter turističnih objektih, ureditev iztoka pritoka in izvedba umetnih otočkov ohranjajo in razširjajo razvojne turistične možnosti jezera. Pri njegovi sanaciji, kakor tudi pri sanaciji Ptujskega jezera, so bile, ob vsem ostalem, upoštevane tudi možnosti za turistično in rekreativno izrabo vodnih površin.

Ptujsko jezero

Ptujsko jezero je pomembno zatočišče ptic selivk in zlasti redkih in ogroženih ptičjih vrst, ki so tu našle svoj nadomestni habitat. Jezero je tudi zanimiva rekreacijska površina. Dravske elektrarne Maribor smo premišljeno ohranjanje njegovih naravnih dragocenosti zasnovale s pilotskim projektom renaturacije brežin Ptujskega jezera.

Gnezditveni otoki za navadno čigro

Na Ptujskem jezeru smo v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic v Sloveniji že leta 2004 izvedli pomemben naravovarstven projekt, večji gnezditveni otok za navadno čigro. Z dobrim sodelovanjem med Dravskimi elektrarnami Maribor in Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) sta na Ptujskem jezeru v letu 2014 zrasla še dva umetna otoka za gnezdišča navadne čigre, ki sta pokrita s prodom. Otoki prispevajo k ohranjanju navadne čigre, ptice selivke iz rodu pobrežnikov, ki gnezdi le na neporaslih odprtih površinah, predvsem na prodnatih rečnih otokih. Ptica je nekoč gnezdila na prodiščih Drave, spremenjena rečna dinamika pa je vplivala na njihovo zaraščanje in s tem na preseljevanje ptice na druga območja. Leta 2004 sta v Sloveniji gnezdili le še dve koloniji navadne čigre, kritično pomanjkanje gnezdišč pa bi lahko v prihodnje povzročilo popolno izginotje lokalne populacije navadne čigre. Novi izvedeni otoki v okviru projekta z razmerami naravnih prodišč ptici vračajo njeno življenjsko okolje.

Odstranjevanje plavja iz Drave

Tok reke Drave nosi s seboj različno plavje, ki lahko pri višjih pretokih povzroči mašenje turbinskih vtočnih rešetk in s tem zmanjševanje oziroma celo prenehanje proizvodnje električne energije, hkrati pa vpliva na ekološko stanje vode v nižjem toku reke. V skladu s koncesijsko pogodbo za izrabo Drave in družbeno ter okoljsko odgovornostjo na vseh hidroelektrarnah skrbimo za redno odstranjevanje plavja. Vse hidroelektrarne imajo v okviru svoje infrastrukture zgrajene tudi začasne deponije plavja, na katere se začasno (do odvoza) shranjuje plavje, ki ga z lastnim vzdrževalnim osebjem odstranimo iz reke. S tem omogočamo optimalno izkoriščanje vodnega potenciala za proizvodnjo električne energije in ugodno vplivamo na nemoteno pretočnost  Drave. Odstranjeno plavje se ustrezno sortira v skladu z zahtevami zakonodaje, ki ureja odstranjevanje odpadkov. Plavje organskega izvora se obravnava kot surovina za nadaljnjo predelavo – zmlet material je po predelavi uporaben kot humus. Odstranjevanje plavja predstavlja, tako z obratovalnega kot tudi varnostnega vidika (pretočnost, zmanjševanje možnosti poplav, odstranjevanje odpadkov) zelo pomembno aktivnost v okviru delovanja družbe.