Dravske elektrarne Maribor (DEM) načrtujemo postavitev petih vetrnih agregatov na grebenu Maclja - treh na območju občine Rogatec in dveh v občini Žetale. Skupna nazivna moč elektrarne bo okvirno 35 MW, kar bo letno zagotovilo več kot 60 GWh električne energije.
Projekt VE Rogatec je v skladu z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Slovenije, ki do leta 2030 predvideva vsaj 33-odstotni delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije oziroma 55-odstotni delež v sektorju električne energije. Uspešna realizacija projekta bo pomembno prispevala k doseganju navedenih ciljev države ter k njenemu prehodu na trajnostne vire energije.
Projekt načrtujemo odgovorno in v skladu z najvišjimi okoljskimi in strokovnimi standardi. Predviden začetek gradnje je načrtovan za leto 2027, na podlagi trenutnih razmer je investicijska vrednost ocenjena na 55 milijonov evrov.
Slika 1: Grafični prikaz projekta
Postopek državnega prostorskega načrtovanja se je pričel na pobudo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Vlada Republike Slovenije je julija 2020 sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja VE Rogatec, na podlagi katerega smo na DEM pristopili k nadaljevanju projekta, to je podrobnejšemu projektiranju in izdelavi celovite okoljske in prostorske dokumentacije.
Postopek državnega prostorskega načrtovanja VE Rogatec poteka skladno z ZUreP-2 in se zaključi s sprejetjem uredbe o državnem prostorskem načrtu.
Trenutno je projekt v fazi javne objave, v okviru katere bodo pridobljena mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora in pripombe ter predlogi javnosti.
V marcu 2025 je pripravljavec državnega prostorskega načrta, Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), javno objavilo študijo variant, okoljsko poročilo in predlog državnega prostorskega načrta z vsemi izdelanimi strokovnimi podlagami.
Gradivo je javno objavljeno na povezavi Državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Rogatec | GOV.SI.
Javna razgrnitev dokumentacije omogoča vsem zainteresiranim, da se seznanijo s podrobnostmi projekta in podajo svoje pripombe. Dokumentacija je na voljo na sedežih in spletnih straneh občin Rogatec, Žetale in Rogaška Slatina do 30. aprila 2025. Po zaključku razgrnitve bodo obravnavane vse prispele pripombe in predlogi javnosti.
V času javne objave lahko javnost poda predloge in pripombe na objavljeno gradivo pisno na mestih javne objave (na obrazcu za pripombe), po pošti na naslov: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor in graditev, Dunajska cesta 48, Ljubljana, s pripisom »ŠV-OP_VE_Rogatec« ter elektronsko na naslov: gp.mnvp@gov.si, v rubriki »zadeva« se navede ključne besede »ŠV-OP_VE_Rogatec«.
V postopku državnega prostorskega načrtovanja je bilo odločeno, da je za potrebe izdelave in sprejetja državnega prostorskega načrta treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje in za ta namen izdelati okoljsko poročilo. Za potrebe izdelave okoljskega poročila so bile izdelane številne strokovne podlage, vključno s popisi. Okoljsko poročilo je na njihovi podlagi ocenilo vpliv postavitve vetrne elektrarne na različne segmente okolja (zdravje ljudi, naravo, kulturo, površinske in podzemne vode, kmetijska in gozdna zemljišča, tla idr.). Kot ločena strokovna podlaga je bil izdelan tudi dodatek k okoljskemu poročilu, in sicer dodatek za varovana območja narave.
Izdelane so bile strokovne podlage, ki so obravnavale različna področja:
Na podlagi ugotovitev izdelanih strokovnih podlag in ocen vpliva so bili v okoljskem poročilu določeni tudi ustrezni omilitveni ukrepi. Z doslednim upoštevanjem le-teh v času gradnje in obratovanja VE Rogatec bo zagotovljena okoljska sprejemljivost projekta.
Omilitveni ukrepi za omejitev potencialnih vplivov VE Rogatec na različne segmente okolja so razvidni v objavljenem gradivu. Nekaj izmed njih navajamo:
Celovita presoja vplivov na okolje se zaključi z izdajo odločbe o sprejemljivosti vplivov plana na okolje. Odločbo izda ministrstvo pristojno za okolje.
VE Rogatec obsega postavitev petih (5) vetrnih agregatov.
Za potrebe postavitve posameznega vetrnega agregata se izvede montažni plato, katerega zunanja mera znaša približno 180 m × 60 m. Površina montažnega platoja se po končani gradnji zmanjša, del površine se povrne v prvotno stanje oziroma renaturira. Višina montažnih platojev je določena tako, da se masne bilance montažnih platojev, ki so potrebni za fazo gradnje, čim bolj izravnajo.
Na montažnem platoju se izvede armiranobetonski temelj. Predvideno je plitvo, do 4 m globoko temeljenje. Temelj se zasuje in zatravi.
Nanj se postavi betonski ali jekleni stolp višine med 115 in 135 m, na njega pa turbina z generatorjem z vso pripadajočo opremo.
Ključne tehnične karakteristik VE Rogatec:
Po končani gradnji se območje v največji možni meri sanira, kot prikazuje spodnja slika.
Slika 2: Sanacija območja montažnih platojev in stojna mesta vetrnic - ozelenitev
Investitor projekta, DEM, smo del skupine HSE in v 100-odstotni državni lasti, kar pomeni, da smo zavezani k spoštovanju zakonodaje o javnem naročanju.
Tehnologija proizvodnje vetrnih agregatov hitro napreduje, zato se pogosto zgodi, da modeli, načrtovani v postopkih umeščanja projekta v prostor, ob izvedbi niso več na razpolago. Napredek tehnologije je vedno v smeri izboljšav, tako okoljskih kot tehničnih.
V DPN se na podlagi takrat znanih podatkov opredelijo robni pogoji umeščanja (prostorski, tehnični), ki jih je treba ne glede na razpoložljivo tehnologijo v višjih fazah projektne dokumentacije (DGD, PZI) upoštevati, predvsem omejitve, ki izhajajo iz okoljskih presoj.
Za dostop od priključka pri naselju Žahenberc do območja vetrnih agregatov se uporabi obstoječa lokalna cesta, ki se preuredi na način, da bo zagotovljen prevoz delov vetrnih agregatov z merodajnim, SPMT vozilom. Za povezovalne poti med vetrnimi agregati se uporabijo obstoječe gozdne vlake, deloma se zgradijo novi odseki. Vse rešitve prometne infrastrukture so razvidne iz grafičnih prikazov DPN.
V nadaljevanju je prikazana razlika med klasičnim transportnim in SPMT vozilom:
Slika 4: Klasično transportno vozilo
Slika 5: SPMT vozilo
Predvideno je priključevanje VE Rogatec v RTP Rogaška Slatina v srednjenapetostne zbiralnice, in sicer po vzporedno potekajočih 20 kV kablovodih (od VA-2 in VA-4). Trasa kablovodov poteka ob trasi dostopne ceste do priključka na obstoječo regionalno cesto Kozminci-Žetale-Rogatec. V nadaljevanju poteka trase deloma ob obstoječih cestah deloma preko kmetijskih zemljišč, večinoma po trasi obstoječega daljnovoda. Dolžina priključnega 20 kV-kablovoda od vetrnega agregata VA-2 do RTP Rogaška Slatina znaša približno 13 km. Dolžina priključnega 20 kV-kablovoda od vetrnega agregata VA-4 do RTP Rogaška Slatina znaša približno 15 km.
Ureditve DPN posegajo na zemljišča pravnih in fizičnih oseb. Vsi lastniki zemljišč, na katera se bo s posegom poseglo, bodo v postopkih individualno obravnavani.
Predvidena življenjska doba VE je okvirno med 25 do 30 let, pri čemer je z rednim vzdrževanjem in zamenjavo obrabljenih delov (zamenjava lopatic, turbin) možno vetrnim elektrarnam življenjsko dobo precej podaljšati. V splošnem velja, da z obnovo stare vetrne elektrarne potrojimo njeno moč, medtem ko potrebujemo tretjino manj turbin, kar je veliko bolj trajnostno.
Razgradnja vetrnih elektrarn je proces, ki je v razvoju. Proizvajalci in upravljavci iščejo in vlagajo v razvoj postopkov razgradnje, s ciljem v čim večji meri zmanjšati količino odpadkov.
Pri VE predstavlja jeklo največji masni delež materialov, ki jih je možno predelati. Nadzemni del VE vsebuje okoli 89 % jekla, in to je material, ki ga je možno vedno znova reciklirati v vsaj 90 % deležu vgrajene mase. Materiali, kot so baker in aluminij, se ravno tako reciklirajo v 90 % deležu vgrajene mase. Pred rušitvijo objekta vetrnega agregata je potrebno predhodno izločiti iz objekta nevarne gradbene odpadke, kot so olja in maziva.
Za karbonska in steklena vlakna, to je lopatice in ohišje, je že na voljo tehnologija pri kateri je možno ponovno uporabiti dele vetrnic, ki so iz kompozitnih materialov, na način da se kompozit pretopi v epoxy smolo in steklena ali karbonska vlakna. (Circular Economy for Thermosets Epoxy Composites, 2021)
Tudi na spletnih straneh proizvajalca vetrnih agregatov je zapisano, da od leta 2021 proizvajajo lopatice, ki jih je možno na koncu življenjske dobe reciklirati. Te materiale je nato mogoče reciklirati za uporabo v drugih industrijskih aplikacijah, kot so gradnja, potrošniški izdelki ali avtomobilska industrija.
Teoretični izračuni, kažejo, da se v primeru razgradnje VE z reciklažo proizvede v celotnem življenjskem ciklu do 35 % manj emisij CO2 kot v primeru, da se po končani življenjski dobi VE odloži na deponiji.
Lopatice rotorja so izdelane iz kompozitnih materialov. Obravnavamo jih v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki EU:
V nadaljevanju podajamo odgovore na najpogosteje zastavljena novinarska vprašanja v zvezi z načrtovanim projektom Vetrne elektrarne Rogatec. Cilj objave je prispevati k boljši obveščenosti javnosti, pojasniti posamezne vidike projekta ter predstaviti dejstva in strokovne podlage, na katerih projekt temelji.
Kakšna je višina vetrnih elektrarn, za koliko se je ta višina zvišala od leta 2019 in zakaj?
Višina vetrnih agregatov je bila prilagojena sodobni tehnologiji. Stolpi so zdaj nižji za 5 metrov, lopatice pa daljše, kar skupno pomeni spremembo višine za 7,5 metra. Do spremembe je prišlo, ker prvotno načrtovani modeli niso več v proizvodnji – tehnološki razvoj na področju vetrne energije je izjemno hiter, zato smo projekt posodobili z novejšo, učinkovitejšo in tišjo opremo.
Višina stolpa: do 135 m. (v pobudi 2019 do 140 m)
Dolžina elise (lopatice): do 85 m (v pobudi 2019 do 72,5 m)
Premer rotorja: do 170 m. (v pobudi 2019 do 145 m)
Skupna višina (stolp + elisa): do 220 m (v pobudi 2019 do 212,5 m)
Prebivalci oz. člani Civilne iniciative pravijo, da so šele sedaj izvedeli konkretne zadeve o projektu, tudi tisti, ki jih neposredno zadeva – npr. zaradi izgradnje/širitve cest niso bili, pravijo, uradno obveščeni. Kako na to odgovarjate?
Projekt poteka v skladu z zakonodajo. Ključne informacije postanejo na voljo šele po zaključenih študijah, ki so podlaga za okoljsko poročilo (OP) in predlog državnega prostorskega načrta (DPN). Sedaj smo v tej fazi projekta, zato prebivalce aktivno in redno obveščamo.
Izdelava celotne dokumentacije poteka usklajeno, rešitve se na podlagi ugotovitev strokovnjakov z različnih strok po potrebi tudi prilagajajo (tu govorimo predvsem v smeri izboljšav), zato je povsem neprimerno, da posameznike, na zemljišča katerih se bo z DPN predvidoma posegalo, vznemirjamo z nepopolnimi informacijami.
Kot investitor smo se v času zaključevanja gradiva zelo angažirali, da bi preprečili dvome o netransparentnosti, da projekt predstavimo različnim interesnim skupinam v tangiranih občinah.
Še pred javno razgrnitvijo smo na predstavitev projekta povabili 30 društev, vse krajevne skupnosti, projekt smo od leta 2019 predstavili vsem trem občinskim svetom.
Civilne iniciative so del vsakega projekta in imajo pomembno vlogo, a hkrati odgovornost – komunikacija mora temeljiti na dejstvih, ne na zavajanju, ki straši ljudi. Le z dogovorno izmenjavo mnenj lahko pridemo do najboljših rešitev za vse.
Ali na DEM menite, da je bila komunikacija do javne razgrnitve (vsa leta prej) ustrezna in zakaj niste o projektu komunicirali z ljudmi že prej, nenazadnje teče od leta 2019?
V času od 2020 so potekale študije in raziskave, zato ni bilo mogoče komunicirati konkretnih podatkov, ker so se ti sproti spreminjali. Občine in javnost smo redno obveščali. S komunikacijo tudi nismo zaključili. Vzpostavili bomo informacijsko pisarno, kjer bodo prebivalcem na voljo vse ključne informacije in odgovori na vprašanja.
Komunikacija projekta teče od leta 2019, kar je razvidno iz medijskega poročanja:
STA: V Rogatcu predstavili načrte za postavitev šestih vetrnih elektrarn
Vetrnice v Rogatcu in Žetalah v roku štirih let? - Radio Štajerski val
Obsotelje dobiva šest velikih vetrnic za elektriko - Kozjansko.info
Z vetrno elektrarno na območju Rogatca 20.000 gospodinjstev do vetrne energije - Kozjansko.info
Dravske elektrarne Maribor na poti k brezogljični družbi - Občina Rogatec
Občini Rogatec se z vetrno elektrarno obeta 3,6 milijona evrov - Kozjansko.info
Dravske elektrarne Maribor na poti k brezogljični družbi - Občina Rogaška Slatina
Radio Maribor • Novice • Rogatec in Žetale o vetrnih elekrarnah: "Načeloma nismo proti"
Radijska tribuna tudi o projektu VE Rogatec skupaj z županoma Žetal in Rogatca Radio Maribor • Novice • Rogatec in Žetale o vetrnih elekrarnah: "Načeloma nismo proti"
Nazadnje je na to temo poročal tudi portal Kozjansko.info.
Kako komentirate skrbi krajanov, ki iz gradiva razberejo, da bo do vetrnic potekala avtocesta?
Meja državnega prostorskega načrta (DPN) ni meja gradbenega posega. Dostopna cesta bo rekonstruirana izključno tam, kjer je to nujno, in bo po prenovi varnejša in udobnejša za vsakodnevno uporabo. Za prevoz lopatic bomo uporabili posebno STMP vozilo, ki jih prevaža pod kotom 60°, kar omogoča varen prevoz tudi po vijugastih cestah. Med obnovo so možne delne zapore, kar je začasna nevšečnost. Betonski temelj za en vetrni agregat se izvede v enem samem dnevu. Celoten prevoz in vgradnja betona sta zaključena v 24 urah. A po koncu del bo lokalna skupnost pridobila občutno boljšo in varnejšo cestno infrastrukturo. Z vsemi prebivalci ob dostopni cesti bomo opravili individualen pogovor še pred začetkom del. Cilj je jasen: najti rešitve, ki bodo za ljudi sprejemljive in izvedljive.
Koliko elektrike naj bi proizvedle načrtovane elektrarne?
Načrtovana proizvodnja električne energije je ocenjena na skupno več kot 60 GWh na leto, kar zadošča porabi električne energije okvirno 15.000 gospodinjstev (glede na statistične podatke porabe gospodinjstev v letu 2023).
Prebivalce skrbijo vplivi na okolje in zdravje ljudi, kako odgovarjate?
Projekt spoštuje vse okoljske in zdravstvene standarde in veljavno zakonodajo. Morebitni vplivi so strokovno raziskani in ostajajo znotraj zakonsko določenih mej. Projekt je okoljsko sprejemljiv in trajnosten.
Zakaj je bilo najprej predvidenih 6 vetrnih elektrarn in nato 5?
Izvir Sotle leži zunaj območja državnega prostorskega načrta. Poleg tega je bil šesti vetrni agregat zaradi bližine varovalnega pasu naravne vrednote Belinovec (pragozd Belinovec) iz projekta umaknjen. Območje te naravne vrednote je država v vmesnem času celo še dodatno povečala, kar smo v načrtovanju v celoti upoštevali.
Kdo je naročnik študij vplivov na okolje?
Investitor, pri čemer smo DEM zavezane javnemu naročanju. DEM strmi k temu, da strokovne podlage (študije) izdelujejo uveljavljena podjetja, ki izpolnjujejo določene standarde. Med izdelovalci SP so tudi s strani države akreditirana podjetja, kar potrjuje njihovo kakovost.
Na izboru pripravljalca Okoljskega poročila, v delu, ki obravnava dodatek za varovana območja narave, je bilo izbrano podjetje Vodnogospodarski biro Maribor (naročnik so bile Dravske elektrarne Maribor). Ali to drži? Kako to, da lahko investitor izbere izvajalca poročila? Ali je lahko tako poročilo sploh verodostojno?
Dravske elektrarne Maribor, ki smo del skupine HSE, dosledno spoštujemo pravila javnega naročanja in razpisne pogoje oblikujemo v skladu z veljavno zakonodajo. Na sam potek prijav nimamo vpliva, zato je vsakršen dvom v strokovnost pristojnih institucij neutemeljen in zavajajoč.
Po kakšni ceni boste prodajali to elektriko?
Dravske elektrarne Maribor smo proizvajalec električne energije, ne pa njen prodajalec, zato elektrike neposredno ne tržimo.
Civilna iniciativa zbira podpise. Vložiti jih morajo do konca meseca, da postane stranka v postopku. Kaj to pomeni za projekt?
V okviru Evropske unije se Slovenija uvršča med države z najnižjim deležem proizvodnje električne energije iz vetra. Medtem ko so vetrne elektrarne v številnih evropskih državah že dolgo uspešno integrirane v prostor (v EU jih je preko 107 000) in predstavljajo del vsakdanjega življenja, se v Sloveniji še vedno srečujemo z izzivi pri njihovem umeščanju. Ob tem velja poudariti, da v primerjavi z drugimi energetskimi objekti vetrne elektrarne najmanj posegajo v prostor, omogočajo najhitrejšo izgradnjo, njihov ogljični odtis pa je zanemarljiv.
Slovenija se je v okviru Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zavezala k povečanju uporabe obnovljivih virov energije in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Vetrna energija je eden ključnih virov, ki lahko pomembno prispeva k doseganju teh ciljev in prehodu v nizkoogljično prihodnost.
NEPN predvideva povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije na najmanj 33 % do leta 2030, pri čemer ima vetrna energija pomembno vlogo.
Razvoj vetrnih elektrarn prispeva k večji energetski neodvisnosti Slovenije, zmanjšuje potrebo po uvozu električne energije in povečuje stabilnost elektroenergetskega sistema.
Pospešitev umeščanja vetrnih elektrarn v prostor je ključna, če želi Slovenija slediti evropskim ciljem razogljičenja in zmanjševati odvisnost od fosilnih goriv.
Postopek umeščanja vetrnih elektrarn v prostor je praviloma dolgotrajen in vključuje tudi sodelovanje zainteresirane javnosti. Napovedi o vplivu različnih oblik sodelovanja javnosti so v tem trenutku preuranjene, vsekakor pa podpiramo upoštevanje vseh utemeljenih pripomb in pobud.
Kakšne so izkušnje v drugih državah EU?
Poljska vlada je 21. marca 2025 odobrila predlog zakonodaje, katere cilj je poenostaviti postopke za gradnjo vernic na kopnem. V nadaljevanju podajamo opis navedenih, javno dostopnih, ključnih sprememb zakonodaje za rabo vetra na kontinentalnem delu Poljske:
Obstoječi zakon določa, da mora biti vetrnica oddaljena od stanovanjskih stavb vsaj 10-kratnik višine vetrnice (t.i. pravilo 10H). Novi predlog zmanjšuje to minimalno razdaljo na 500 metrov.
Predlaga se oddaljenost od državne ceste 1H, prej razdalja ni bila opredeljena.
Novi predlog uvaja fiksno minimalno razdaljo vetrnic na 1.500 metrov od meja nacionalnih parkov, namesto prejšnjega pravila 10H.
Predlog uvaja zahtevo, da morajo biti vetrnice oddaljene vsaj 500 metrov od določenih varovanih območij Natura 2000, prej razdalja ni bila opredeljena.
Investitorji morajo lokalnim prebivalcem ponuditi določen delež proizvedene električne energije v mehanizmu samooskrbe.
Odpravlja se potreba po večkratnih javnih posvetovanjih za isti projekt.
Umeščanje turbin je usklajeno z nacionalnim zakonodajnim okvirjem za prostorsko načrtovanje, kar bo odpravilo marsikatero administrativno oviro.
Zanima me, ali ima investitor vetrnih elektrarn v projektu Vetrni park Rogatec kakšno zavezo, da po življenjski dobi vetrnih elektrarn, ki naj bi stale na vrhu Maclja, te tudi odstrani? Kdo prevzame to delo?
Po življenjski dobi vetrnih elektrarn se načrtuje njihova obnova ali odstranitev. Če bo izbrana možnost odstranitve, bo ta potekala v skladu z ločenimi upravnimi postopki, ki sodijo pod področje graditve objektov in varstva okolja. To pomeni, da je investitor, v tem primeru Dravske elektrarne Maribor (DEM d.o.o.), zavezan k odstranitvi vetrnic po zaključku njihove življenjske dobe, razen, če se bo odločil za njihovo obnovo oziroma podaljšanje obratovanja. Odgovornost za odstranitev torej nosi investitor, ki bo moral zagotoviti izvedbo vseh potrebnih del skladno z veljavno zakonodajo, vključno z ravnanjem z odpadki in sanacijo zemljišča.
V zapisniku seje občinskega sveta Občine Rogatec iz oktobra 2019 je zapisano naslednje: Po besedah g. Tumpeja bo projekt, ki je trenutno v povsem začetni fazi, na našem območju realiziran le v primeru, če bo le-ta pozitivno sprejet s stališča narave in lokalne skupnosti. Zanima me, ali to pomeni, da boste od projekta odstopili, če bo polovica polnoletnih občanov Rogatca in/ali Žetal projektu nasprotovala?
Pripravljalec Državnega prostorskega načrta (DPN) je Ministrstvo za naravne vire in prostor in ni vezan za investitorja. Postopek sledi nacionalnim strateškim ciljem države v skladu z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom. Tudi, če Dravske elektrarne Maribor kot investitor odstopimo, DPN ostaja in država išče drugega investitorja.
