Projekt ČHE Kozjak je vključen v »Razvojni načrt prenosnega sistema Republike Slovenije od leta 2023 do leta 2032« in v Nacionalni energetski in podnebni načrt.
Projekt ČHE Kozjak je del poslanstva družbe Dravske elektrarne Maribor, ki je vodilna družba skupine HSE pri zelenem prehodu. S tega vidika in z vidika priložnosti za lokalno okolje ter shranjevanja prekomerno pridobljene električne energije, je projekt strateško pomemben za celotno državo.
Projekt je del sodelovanja dveh investitorjev, družbe DEM in družbe ELES.
Dravske elektrarne Maribor, ki so del skupine HSE, so vodilno podjetje na področju učinkovite rabe obnovljivih virov v Sloveniji, ki s svojo razvojno naravnanostjo zagotavljajo kakovostno energijo na okolju prijazen način, s ciljem ekonomske učinkovitosti in skladnega trajnostnega razvoja okolja in tržišča, na katerem delujejo.
Namen uvajanja hranilnikov električne energije je povečanje fleksibilne proizvodnje za potrebe izvajanja storitev izravnave na trgu električne energije ter hkratne razbremenitve obstoječih proizvodnih enot v skupini HSE z vidika dinamičnega obratovanja.
Hranilnik (ČHE Kozjak) bo omogočil hranjenje in porabo, ko obnovljivi (nestanovitni) viri ne bodo proizvajali električne energije.
Črpalna hidroelektrarna je del obnovljivih virov energije, ki so naš zaveznik pri spopadanju z zmanjševanjem vplivov na podnebne spremembe, omogočajo večjo energetsko varnost in zmanjšujejo odvisnost od uvoza električne energije. Objekt bo zgrajen varno, strokovno in v sodelovanju z lokalnim okoljem. ČHE Kozjak bo hranil presežke proizvedene električne energije, s čimer bo zmanjšal izgube energije in prispeval k stabilnejšemu omrežju.
Strokovnost projekta je zagotovljena z lastnim znanjem, s sodelovanjem z najuglednejšimi slovenskimi institucijami s tega področja in z mednarodnim sodelovanjem. Poleg slovenskih sodelujejo tudi strokovnjaki in univerze iz EU.
Zeleni prehod je poslanstvo družbe DEM, s katerim skrbi za naravo in zmanjšuje onesnaženost okolja. Mar ji je za pomisleke lokalnega okolja, zato bo potekala redna komunikacija in obveščanje o aktivnostih pri projektu.
O zaključkih posameznih korakov bomo deležnike in javnosti proaktivno seznanjali, že sedaj pa smo na razpolag za pojasnila na vprašanja preko e-pošte chekozjak@dem.si ali preko brezplačne telefonske številke 080 1140.
Črpalna hidroelektrarna je vrsta hranilnika električne energije. Gre za konfiguracijo, sestavljeno iz dveh vodnih bazenov na različnih nadmorskih višinah, ki omogoča proizvodnjo električne energije, ko teče voda iz višje v nižje ležeč bazen čez turbino (praznjenje). Hkrati je ČHE tudi porabnik električne energije, ko črpa vodo iz nižje v višje ležeč bazen (polnjenje). ČHE deluje podobno kot ogromna baterija, saj lahko shranjuje energijo in jo sprosti, ko je to potrebno. V režimu viškov deluje ČHE kot črpalka, v režimu pomanjkanja pa kot hidroelektrarna. Črpalne hidroelektrarne so neto porabnice električne energije, vendar omogočajo hranjenje električne energije proizvedene iz obnovljivih virov, ki je drugače ne bi bilo možno proizvesti.
Kako deluje črpalna hidroelektrarna?
Glavni namen črpalne hidroelektrarne ni, kot pri pretočnih hidroelektrarnah na reki Dravi, neprestano izkoriščanje pretoka in stalna proizvodnja električne energije. Namen je shranjevanje viška električne energije, ki ga pridelamo predvsem z nestanovitnimi obnovljivimi viri energije (sonce, veter). Ko sončne in vetrne elektrarne zaradi oblačnega vremena oziroma brezvetrja ne morejo proizvajati dovolj električne energije, začne ČHE prelivati vodo iz zgornjega v spodnji bazen preko turbine in tako poskrbi za nemoteno oskrbo električnega omrežja.
Slika: Ključni deli črpalne hidroelektrarne
Pri črpalni hidroelektrarni imamo torej dva režima delovanja. Ob viških električne energije generator deluje kot motor, ki poganja turbino, da le-ta črpa vodo. Ob pomanjkanju električne energije vodni pretok poganja turbino, ta pa je preko gredi povezana z generatorjem, ki mehansko pretvarja v električno energijo.
Pomen črpalne hidroelektrarne
Zaradi naraščanja proizvodnje električne energije iz energije sonca in vetra se v določenih obdobjih pojavljajo viški električne energije, ki jih odjemalci nismo sposobni porabiti v trenutku proizvodnje. Do sedaj smo morali viške uravnavati z zmanjševanjem proizvodnje električne energije na pretočnih hidroelektrarnah, kar pomeni zmanjševanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in dodatno obremenjevanje opreme, ki pospešuje obrabo. Rešitev za shranjevanje električne energije bi lahko predstavljale baterije, katerih kapaciteta je trenutno še premajhna in zaradi vsebnosti redkih kovin predstavljajo veliko obremenitev za okolje. Boljši odgovor predstavlja črpalna hidroelektrarna, ki prav tako služi kot hranilnik električne energije in lahko shrani ogromne količine energije. »Zelene baterije« je izraz, ki ga mnogokrat povezujemo s črpalnimi hidroelektrarnami.
Postavljanje novih in večjih črpalnih hidroelektrarn omogoča širjenje obnovljivih virov energije in s tem povečanje deleža energije iz zelenih virov, brez izgube zanesljivosti pri oskrbi z električno energijo.
Prednosti črpalnih hidroelektrarn
Dravske elektrarne Maribor, kot nosilec koncesije za energetsko rabo reke Drave, nameravajo zgraditi črpalno hidroelektrarno, ki bo delovala v okviru verige hidroelektrarn na Dravi. Sedanja raba slovenskega dela reke Drave predstavlja verigo osmih velikih elektrarn od Dravograda do Ormoža. Načrtovana ČHE Kozjak je tako tehnično smiselno nadaljevanje energetske rabe te reke. ČHE bo proizvajala vršno energijo v času dnevnih konic, bo pa tudi pomembna za potrebe hitre rezerve v elektroenergetskem sistemu ter za sistemske storitve primarne in sekundarne regulacije ter regulacije napetosti.
Ključni objekti v okviru projekta so naslednji:
Glavne dimenzije in specifikacije načrtovane črpalne hidroelektrarne Kozjak:
Na spodnji sliki je v prerezu prikazana izvedba črpalne hidroelektrarne s postavitvijo strojnice v kaverni. Prikazani so vsi ključni deli črpalne hidroelektrarne z izjemo daljnovodne povezave.
Slika: Prečni prerez ČHE Kozjak
Na skrajnem levem robu slike se nahaja spodnji plato s spodnjim vtočno-iztočnim objektom, ki se nadaljuje v odvodni tunel. Na koncu odvodnega tunela (desno spodaj) se nahaja kaverna strojnice, kjer sta vgrajeni dve reverzibilni Francisovi turbini. Turbini imata možnost delovanja v turbinskem in črpalnem režimu. Iz kaverne strojnice se navpično dviguje tlačni cevovod, preko katerega se zaključi zanka med reko Dravo in zgornjim akumulacijskim bazenom. Ta se na sliki nahaja desno zgoraj.
Dodatno so na sliki vrisani še servisni in dostopni tunel ter vodostan z ventilacijskim jaškom. Z zeleno črto je vrisan profil terena.
Za projekt črpalne hidroelektrarne Kozjak na Dravi in 2 x 400 kV daljnovodna povezava do obstoječega mednarodnega daljnovoda Maribor – Kainachtal je bila leta 2011 sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN) za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor (Uradni list RS, št. 12/11) na podlagi izdelanega idejnega projekta (IBE) iz leta 2005 in pozitivne okoljske ocene v Okoljskem poročilu (VGB, 2007, dop. junij 2010). Z državnim prostorskim načrtovanjem je bila določena prostorska ureditev Črpalne hidroelektrarne Kozjak, območje državnega prostorskega načrtovanja, prostorski izvedbeni pogoji za projektiranje in usmeritev za določitev namenske rabe prostora v občinskih izvedbenih aktih za to območje.
DPN zajema območje s skupno površino približno 280 hektarjev. Od tega lahko smiselno po segmentih ločimo:
Preostalih 24 hektarjev predstavljajo dostopne ceste in območje križišča predvidenega za rekonstrukcijo v Spodnji Selnici.
Na spodnji sliki je grafično prikazano območje Uredbe o državnem prostorskem načrtu za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor in umeščeno v prostor.
Kot je razvidno iz zgornje slike, se projekt izgradnje Črpalne hidroelektrarne Kozjak in 2 x 400 kV daljnovodne povezave geografsko razteza čez tri občine: Selnica ob Dravi, Maribor in Pesnica.
Največji gradbeni posegi se bodo vršili v Občini Selnica ob Dravi, kjer je predvidena izgradnja vseh ključnih elementov črpalne hidroelektrarne (zgornji akumulacijski bazen, tlačni cevovod, transformatorska in strojniška kaverna, odvodni cevovod, dostopni in servisni tunel, vodo-stan, vtočno-iztočni objekt in del daljnovodne povezave) in rekonstrukcija potrebnih dostopnih cest do zgornjega akumulacijskega bazena.
V Mestni občini Maribor je načrtovana izgradnja daljnovodne povezave in vzpostavitev območja za omilitvene ukrepe. V Občini Pesnica je načrtovana izgradnja zaključka daljnovodne povezave in vzankanje v obstoječi daljnovod Maribor – Kainachtal.
Skupna dolžina daljnovodne povezave znaša 21,7 kilometra in zajema 70 stojnih mest, od tega:
V Občini Selnica ob Dravi projekt tangira približno 542 zemljišč, v Mestni občini Maribor 424 in v Občini Pesnica 145. Zemljišča, kjer je predvidena trajna zasedba so predvidena za odkup. To so predvsem zemljišča na območju zgornjega akumulacijskega bazena in spodnjega platoja z vtočno-iztočnim objektom ter na območju omilitvenih ukrepov.
Služnost se bo pridobivala na cestnih površinah in stojnih mestih daljnovodne povezave.
Projekt izgradnje ČHE Kozjak in 2 x 400 kV daljnovodne povezave ima dva investitorja. To sta dve poznani in priznani ter zaupanja vredni slovenski gospodarski družbi: Dravske elektrarne Maribor, d. o. o. in ELES, d. o. o., operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja.
Faze projekta
V osnovi je projekt ČHE Kozjak razdeljen na štiri faze:
Predinvesticijska faza
Predinvesticijska faza zajema vse aktivnosti v obdobju do pridobitve gradbenega dovoljenja po integralnem postopku (IGD), vključno s pripravo projektne dokumentacije, pridobitvijo okoljevarstvenega soglasja (OVS) in postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Ključne aktivnosti predinvesticijske faze so:
Izvedbena faza
Izvedbena faza zajema vse potrebne aktivnosti za realizacijo projekta po pridobitvi integralnega gradbenega dovoljenja. Izvedbena faza zajema: pripravljalna dela, dostopne ceste, gradbena dela na vseh delih objekta ČHE Kozjak (V/I objekt, stikališče, vsi tuneli in cevovodi, obe kaverni, vodo-stan, akumulacijski bazen), dobava in vgradnja vse elektro, strojne in hidromehanske opreme, izgradnja 400 kV daljnovoda, zagotovitev omilitvenih ukrepov, vsa testiranja, poskusno obratovanje, odpravo napak v garancijski dobi in vse aktivnosti do pridobitve uporabnega dovoljenja za objekt.
Pregled ključnih, že opravljenih aktivnosti:
Ključne planirane aktivnosti do pridobitve gradbenega dovoljenja
Zastavljen terminski plan predvideva pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja do konca leta 2026. V letu 2027 pa se prične izvedbena faza projekta s pripravljalnimi deli. V nadaljevanju so predstavljene bolj pomembne aktivnosti do konca leta 2026.
2024:
2025:
2026:
Projekt je trenutno v predinvesticijski fazi, kar pomeni, da se izvajajo vse aktivnosti, potrebne za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja.
Trenutna glavna aktivnost projekta, ki je pomembna za naročnika, naročnikovega inženirja in zunanjega projektanta je novelacija idejnega projekta. Idejni projekt je nadgradnja idejne zasnove in podrobneje opredeljuje vse elemente inženirskega objekta. Na osnovi idejnega projekta se bo v tem letu pričela tudi izdelava projektne dokumentacije za pridobitev projektnih in drugih pogojev (DPP) ter projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD).
V teku oziroma v fazi naročanja so vse strokovne podlage, ki jih je potrebno izdelati za izvedbo presoje vplivov na okolje (PVO). Potrebne vsebine strokovnih podlag in analize, ki podrobneje preučujejo vpliv na okolje in človeka, so definirane z Uredbo o sprejetem državnem prostorskem načrtu.
Med pomembnejše aktivnosti prištevamo tudi aktivnosti na področju pridobivanja zemljišč oziroma pravice graditi. V pridobivanju so cenitve nepremičnin, ki jih bo DEM kot investitor odkupil za potrebe črpalne hidroelektrarne. Na osnovi cenitev se bodo v tem in prihodnjem letu z lastniki zemljišč sklepale kupoprodajne pogodbe.
Cilj družbe Dravske elektrarne Maribor in države je izgradnja strateškega hidroenergetskega objekta, ki bo omogočal hranjenje električne energije ob napovedani postavitvi sončnih in drugih elektrarn, ki koristijo nestanovitne, obnovljive vire.
Deležnikom in javnostim smo za dodatna vprašanja oziroma pojasnila na razpolago preko e-naslova chekozjak@dem.si ali preko brezplačne telefonske številke 080 1140.
