Hidroelektrarna Fala skozi čas

Danes si težko predstavljamo, kako se je razmišljalo in delalo pred dobrimi sto leti, ko so generacije naših dedov in njihovih očetov začele razmišljati o gradnji prve hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave. A že malo pred koncem velike vojne je hidroelektrarna Fala proizvedla prve kilovatne ure električne energije in s tem začrtala pot za delovanje vseh naslednjih.

O energetski izrabi reke Drave se je začelo razmišljati že konec 19. stoletja. Za izbiro lokacije za prvo hidroelektrarno je bilo več možnosti, za Falo pa so se odločili predvsem zaradi tamkajšnjih geoloških razmer, ker je dolina v tem delu zelo ozka in ker zajezitev tu ni povzročala večjih zaplavitev obdelovalnih površin in objektov.

Gradnja prve hidroelektrarne na Dravi

Gradnja hidroelektrarne Fala, prve hidroelektrarne na reki Dravi, ki je bila hkrati tudi največja hidroelektrarna na območju Vzhodnih Alp, se je začela leta 1913. Do leta 1918, ko je hidroelektrarna Fala začela obratovati, je bil rečni tok po vsej dolžini Drave neoviran, zato je z območij, ki so bogata z lesom, po njej tekla splavarska transportna pot skozi Podravje v Podonavje in naprej proti Črnemu morju. Pred dograditvijo železnice je bila Drava edina, nato pa še vedno najcenejša transportna pot za les in drugo blago. Prav zato je bilo graditeljem elektrarne s koncesijsko pogodbo naloženo, da mora elektrarna med drugim omogočati prehajanje splavov, in sta bili zato zgrajeni tudi tako imenovana splavnica in še ribja steza. Dokler je bila hidroelektrarna Fala edina elektrarna na Dravi, je od pomladi do zgodnje jeseni peljalo po reki dnevno tudi do dvajset splavov s po 90 do 100 m3 lesa.

Plovba splavarjev mimo Maribora, okoli leta 1930

Pripravljalna dela za gradnjo elektrarne

Pričetek obratovanja

Gradnja takšnega objekta je bila velikanski tehniški podvig, zato so projektiranje in vodenje gradnje prevzela švicarska podjetja, ki so imela z gradnjo hidroelektrarn takrat največ izkušenj. Potrebni kapital si je graditelj – družba STEG – priskrbel pri švicarskih bankah, pa tudi vgrajena oprema je bila večinoma proizvedena v Švici.

6. maja 1918 so začeli obratovati prvi trije agregati hidroelektrarne Fala, 9. maja četrti in 23. maja še peti agregat. Elektrarna, ki je bila prvotno zasnovana z zamislijo, da bo z električno energijo napajala omrežje industrijskega bazena Srednje Štajerske s središčem Gradcem, a so prvotne načrte prekrižali razpad avstro-ogrske države in nove državne meje, je tako malo pred koncem prve svetovne vojne proizvedla prve kilovatne ure električne energije na reki Dravi in začrtala pot vsem naslednjim. Leta 1925 je začel delovati šesti agregat in leta 1931 še sedmi agregat.

Neprecenljiv pomen hidroelektrarne Fala

V obdobju med obema svetovnima vojnama je imela hidroelektrarna Fala velik narodnogospodarski pomen, saj je pospešila industrializacijo Maribora z okolico, njeno oskrbovanje z elektriko pa je segalo še naprej, vse do Prekmurja in Hrvaškega Zagorja (leta 1936 je proizvodnja električne energije v hidroelektrarni Fala predstavljala petino vse proizvedene elektrike v takratni državi).

Tudi med drugo svetovno vojno je hidroelektrarna redno obratovala in je bila skupaj z zgrajenim omrežjem ter velenjsko in trboveljsko termoelektrarno zaplenjena in vključena v podjetje EVSÜD, ki so ga ustanovile okupacijske oblasti, s sedežem v Mariboru.

Gradnja hidroelektrarne Fala

Nadzorna soba

Nacionalizacija in ponovna združitev

Po osvoboditvi je bila hidroelektrarna nacionalizirana in vključena v nastajajoči elektroenergetski sistem Slovenije, ki se je oblikoval z izgradnjo 110-kilovoltnega omrežja. V kasnejših letih se je znašla v različnih podjetniških oblikah – kot del združene gospodarske družbe, kot samostojna gospodarska družba – leta 1961 pa je sledila ponovna združitev v Dravske elektrarna Maribor, v okviru katerih deluje tudi danes.

Obnova in nova strojnica

Leta 1974 se je začela vgradnja osmega agregata v prvo pretočno polje, ki je začel obratovati tri leta kasneje. Leta 1986 pa se je začela obnova elektrarne in gradnja nove strojnice ter postopki za vgraditev devetega in deseta agregata v splavnici in ribji stezi. Leta 1990 so bili iz obratovanja izločeni agregati ena do tri, leto kasneje pa še štiri in pet. Istega leta sta začela obratovati agregata devet in deset.

Strojnica 9. in 10. agregata

100 let zelene energije

Kulturni spomenik državnega pomena

Po opustitvi aktivne proizvodnje v stari strojnici in prenehanju delovanja najstarejših agregatov, so razmere ponudile možnost za drugačno rabo. Dravske elektrarne Maribor smo se takrat odločile v historičnem delu – kjer se nahajamo danes – predstaviti zgodovino objekta in urediti muzejsko-predstavitveni prostor. Prenova je omogočila ohranitev in predstavitev enega slovenskih najpomembnejših spomenikov tehnične arhitekturne dediščine 20. stoletja.

Že leta 1986 je bila tako hidroelektrarna Fala, zaradi tehničnih in arhitekturnih kvalitet razglašena za tehnični spomenik lokalnega pomena, leta 2008 pa je bila z odlokom Vlade Republike Slovenije razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.