V fazi državnega prostorskega načrtovanja ČHE Kozjak je bila javnost ustrezno vključena. Kot zainteresirana javnost so v postopku DPN aktivno sodelovali prebivalci občine Selnica ob Dravi ter Civilna iniciativa Kozjak Dragučova, ki je delovala na območju Mestne občine Maribor. Projekt je že v tem obdobju izpolnil vse zakonske standarde in presegel pričakovanja glede vključevanja, informiranja ter sodelovanja z javnostjo.
Vključevanje javnosti v postopku priprave in sprejemanja DPN
Uredbo o državnem prostorskem načrtu za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor je sprejela Vlade Republike Slovenije 17. februarja 2011, objavljena je bila v Uradnem listu (Ur.l.RS 12/11). Iz javno dostopnih podatkov (https://pis.eprostor.gov.si/pis-evt-web/pages/javni-del/prostorskiakti/prostorski_akt_podrobnosti.xhtml?postopekId=254716#) je razvidno, da je postopek sprejemanja DPN potekal skladno z vso takrat veljavno zakonodajo in uveljavljeno prakso prostorskega načrtovanja. Iz dokumenta tudi izhaja, da je bila javna razgrnitev izvedena med 20. 5. 2008 in 23. 6. 2008, javne predstavitve pa so bile 5. 6. 2008 v občini Pesnica, 10. 6. 2008 v občini Selnica ob Dravi in 11. 6. 2008 v Mestni občini Maribor. Na podlagi pripomb javnosti in zahtev nosilcev urejanja prostora je investitor od septembra 2008 do aprila 2010 pristopil k dopolnitvam in izdelavi dodatnih strokovnih podlag. Slednje so bile predstavljene 9. 3. 2010 v Mestni občini Maribor, vsi zainteresirani občani in drugi prebivalci so bili seznanjeni s spremenjenimi rešitvami 6. 5. 2010 v Mestni občini Maribor, 10. 5. 2010 v občini Selnica ob Dravi in 11. 5. 2010 v občini Pesnica. Junija 2010 so bila zaključena stališča do pripomb in predlogov javnosti in občin.
Celotna dokumentacija projekta iz faze sprejemanja DPN je ves čas javno objavljena.
Evropska komisija zavrnila pritožbo
Po sprejetju DPN za ČHE Kozjak je bila s strani civilne iniciative vložena pritožba na Evropsko komisijo, da država postopkov umeščanja v prostor ni vodila skladno z evropsko zakonodajo. Takratni ministrstvi pristojni za prostor in okolje sta se na vrsto postavljenih vprašanj v avgustu 2012 obširno odzvali. Evropski komisiji so bili pojasnjeni postopki, ki bodo sledili sprejemu DPN, podana so bila pojasnila glede upravnih odločb, ki jih bo pred začetkom gradnje še moral pridobiti investitor, izvedbe presoje vplivov na okolje, skladnosti uredbe z evropskimi direktivami ter o sodelovanju javnosti v postopku priprave DPN in v postopku presoje vplivov na okolje. Evropska komisija je po prejemu odgovora 3. decembra 2013 postopek kršitve zaprla in ga s tem zaključila. Na odločitev se je z dopisom odzvalo tudi Ekološko društvo za Kozjak, vendar je Evropska komisija ponovno potrdila, da so bili pri umeščanju projekta v prostor upoštevani vsi postopki, predvideni z državno in evropsko zakonodajo, ter da pri tem ni bilo ugotovljenih kršitev pravnega reda. Iz vsega navedenega izhaja, da je bila javnost ves čas vključena v umeščanje projekta v prostor, kot to določa veljavna slovenska in evropska zakonodaja.
Ustavno sodišče zavrnilo presojo
Del lastnikov zemljišč na območju Kozjaka in Dragučove, kjer je predvidena trasa daljnovoda, je zoper leta 2011 sprejeti državni prostorski načrt vložil ustavno pritožbo.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor (Uradni list RS, št. 12/11) zavrnilo.
Odbor za spremljanje projekta
V Občini Selnica ob Dravi je bil ustanovljen odbor za spremljanje projekta, ki je deloval tako pred sprejetjem državnega prostorskega načrta kot tudi po njem. Ves čas je spremljal pripravo načrtov, podajal pisne pripombe in usmeritve.
Projekt je voden zakonito in transparentno
Postopki priprave in sprejemanja državnega prostorskega načrta za projekt ČHE Kozjak so bili izvedeni v skladu z veljavno slovensko in evropsko zakonodajo ter ob aktivnem vključevanju javnosti. To potrjujeta tako odločitev Evropske komisije, ki je zavrnila pritožbo in zaključila postopek kršitve, kot tudi odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je zavrnilo pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti sprejete uredbe.
S tem je dodatno potrjeno, da je bil projekt ČHE Kozjak v postopku umeščanja v prostor voden pregledno, zakonito in ob spoštovanju pravice javnosti do sodelovanja, kot jo zagotavlja tudi Aarhuška konvencija.
