V Dravskih elektrarnah Maribor se zavedamo pomena odprtega komuniciranja z javnostjo pri umeščanju nacionalnih strateških energetskih projektov v prostor. V nadaljevanju predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja, ki so se pojavili v zvezi s projektom črpalne hidroelektrarne Kozjak. Naš cilj ostaja enak – omogočiti širšo informiranost, spodbujati sodelovanje in skupaj z lokalno skupnostjo poiskati najboljše rešitve.
Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor je sprejela Vlade Republike Slovenije 17. februarja 2011, objavljena je bila v Uradnem listu (Ur.l.RS 12/11). Iz javno dostopnih podatkov (https://pis.eprostor.gov.si/pis-evt-web/pages/javni-del/prostorskiakti/prostorski_akt_podrobnosti.xhtml?postopekId=254716#) je razvidno, da je postopek sprejemanja DPN potekal skladno z vso veljavno zakonodajo prostorskega načrtovanja. Iz dokumenta tudi izhaja, da je bila javna razgrnitev izvedena med 20. 5. 2008 in 23. 6. 2008, javne predstavitve pa so bile 5. 6. 2008 v občini Pesnica, 10. 6. 2008 v občini Selnica ob Dravi in 11. 6. 2008 v Mestni občini Maribor. Dopolnitve in dodatne strokovne podlage so se izdelovale od septembra 2008 do aprila 2010. Dodatne strokovne podlage so bile predstavljene 9. 3. 2010 v Mestni občini Maribor, vsi zainteresirani občani in drugi prebivalci so bili seznanjeni s spremenjenimi rešitvami 6. 5. 2010 v Mestni občini Maribor, 10. 5. 2010 v občini Selnica ob Dravi in 11. 5. 2010 v občini Pesnica. Junija 2010 so bila podana stališča do pripomb in predlogov javnosti in občin. Med drugim je bila glede DPN vložena tudi pritožba na EU komisijo, na katero je Republika Slovenija (v njenem imenu in zanjo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za okolje) obširno odgovorila. EU komisija je po prejemu odgovora zaprla in s tem zaključila t.i. postopek kršitve 3. 12. 20213. Tudi na to se je z dopisom odzvalo Ekološko društvo za Kozjak, ki mu je EU komisija ponovno odgovorila, da so bili pri umeščanju v prostor upoštevani vsi z državno in evropsko zakonodajo predvideni postopki ter da pri tem ni ugotovljenih kršitev pravnega reda. Iz vsega navedenega izhaja, da je bila javnost ves čas vključena v umeščanje projekta v prostor, kot to določa vsa veljavna slovenska in evropska zakonodaja.
Sodelovanje z javnostjo in lokalnim okoljem je ključnega pomena za DEM. V ta namen smo v letu 2024 izvedli številne komunikacijske aktivnosti. Obveščanje in seznanjanje poteka v medijih, na spletnih straneh DEM, občin in v skladu z zakonodajo po osebni pošti. Kljub navedbam, da ne komuniciramo, je bila k sodelovanju povabljena tudi Civilna iniciativa Kozjak Dragučova (CI). Predstavniki CI so na naše prvo skupno srečanje prišli 26. marca 2024. Takrat smo se dogovorili za redna mesečna srečanja in določili termine, na katera pa CI ne prihaja. Posamezni člani CI so lastniki zemljišč, kjer se v sklopu priprave strokovnih podlag za presojo vplivov na okolje (PVO) izvajajo aktivnosti. Določene smo že večkrat prosili, da stopijo v stik z nami, vendar tega ne želijo, zato je bolj natančno reči, da določeni lastniki zemljišč in člani CI ne odgovarjajo na vabila DEM na srečanja. Ustanovili smo Projektni svet ČHE Kozjak in vzpostavili osebni stik s preko 350 različnimi lastniki zemljišč in drugimi deležniki. Organizirane so bile štiri predstavitve projekta v občini Selnica (Selnica, Gradišče, Slemen in Sveti Duh). Srečali smo se tudi z vodstvom KS Kamnica in KS Bresternica-Gaj.
Na javnih predstavitvah projekta v Selnici februarja in marca 2024 smo javnosti predstavili vse podatke, ki jih je faza projekta omogočala. Vsa vprašanja smo zabeležili (ne zgolj vprašanja civilne iniciative) in kot vztrajno ponavljamo: zaveza, da bomo predstavitve ponovili takoj, ko bodo zaključene vse študije, velja.
Aktivnosti se nadaljujejo tudi v letu 2025. Projekt smo predstavili tudi 4. februarja 2025 na zboru občanov v Kamnici. Zaradi glasnih vzklikov prisotnih, da jih projekt ne zanima, predstavitve nismo uspeli v celoti izvesti. Predstavitve so se udeležili tudi predstavniki ELES, da bi odgovarjali na strokovna vprašanja, ki pa jih udeleženci in predstavniki CI niso postavili.
Od vzpostavitve info točke leta 2024 pa do danes se je na DEM oglasilo že preko 150 prebivalk in prebivalcev, kar priča o tem, da je tak način komuniciranja dobro sprejet.
Dopustne vrednosti elektromagnetnega sevanja pri umeščanju tovrstnih objektov (daljnovodi, kablovodi, razdelilne in transformatorske postaje) v prostor določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/1996).
Mejne vrednosti, določene v uredbi, so bistveno nižje od vrednosti, ki jih kot priporočene navajajo najnovejše smernice Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) kakor tudi direktiva EU.
Primerjava mejnih vrednosti električnega in magnetnega polja
(vir: https://www.eimv.si/pdf/Elektromagnetno-sevanje.pdf )
Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju določa različne mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja za dve vrsti območij:
A) Območja z blago stopnjo varstva pred sevanjem (industrijska območja, parkirišča, transportne poti, gozdovi, njive, ipd.).
B) Območja s povečano stopnjo varstva pred sevanjem (bivalna območja, šole, zdravstvene ustanove ipd.).
Iz zgornjih stolpcev ja razvidno, da imamo v Sloveniji strožjo uredbo glede mejnih vrednosti za območja s povečano stopnjo varstva pred sevanjem.
Uredba zahteva, da se za vsak nov ali rekonstruiran vir sevanja pred umestitvijo v prostor izvede presoja oziroma strokovna ocena elektromagnetnih polj. Po izgradnji je treba izvesti prve meritve elektromagnetnih polj, pri virih z nazivno napetostjo 400 kV pa tudi redni obratovalni monitoring vsakih pet let.
Rezultati vseh dosedanjih analiz elektromagnetnih vplivov daljnovoda ČHE Kozjak kažejo, da mejne vrednosti za območja s povečano stopnjo varstva pred sevanjem (I. območje) nikjer izven varovalnega pasu daljnovoda oziroma območja državnega prostorskega načrta (DPN) niso presežene. Presežene so le na določenih lokacijah znotraj območja DPN, zato je potrebno za pet objektov na tem območju zagotoviti, da ne bodo več spadali v I. območje varstva pred sevanjem. To je mogoče doseči bodisi s spremembo namembnosti teh objektov bodisi z njihovo odstranitvijo.
Širina varovalnega pasu, določena v skladu z Energetskim zakonom 2, znaša 40 metrov od osi daljnovoda za nadzemni vod, ki lahko vključuje enega ali več sistemov ter razdelilno transformatorsko postajo nazivne napetosti 400 kV. Za vsak posamezen podzemni sistem (kablovod) nazivne napetosti 400 kV pa znaša varovalni pas 10 metrov od osi.
Vpliv postavitve daljnovoda je bil obravnavan v Okoljskem poročilu v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN). Pri tem so bile analizirane tudi alternativne trase in možnost izvedbe s kablovodom. Trase brez vpliva na okolje ne obstajajo, to ni dvoma, vendar pa izbrana trasa, na podlagi izvedene multikriterijske analize in ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, predstavlja rešitev z najmanjšim in hkrati sprejemljivim vplivom na okolje.
Projekt je trenutno v fazi izvajanja strokovnih podlag za presojo vplivov na okolje, oziroma, z drugimi besedami, v fazi raziskovanja morebitnih vplivov na življenje ljudi in okolje. Zato je v tem trenutku še preuranjeno govoriti o konkretnih vplivih. Po zaključenih raziskavah bodo vse strokovne podlage, poročilo o vplivih na okolje in dokumentacija DGD (dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja) javno objavljene, organizirana pa bo tudi javna razprava.
Vsa dokumentacija bo v skladu z 68. členom Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21, z dopolnitvami) v postopku pridobivanja integralnega dovoljenja javno dostopna. Zainteresirana javnost bo imela možnost vpogleda in podajanja pripomb.
V okviru Okoljskega poročila so bile izvedene naslednje študije:
Vse navedene strokovne podlage so bile v postopku sprejemanja DPN tudi javno dostopne in razgrnjene.
Rešitve prostorskega akta so utemeljene v izdelanih strokovnih podlagah za izdelavo državnega prostorskega načrta:
Tudi v okviru presoje vplivov na okolje se izvajajo strokovne podlage, ki so še v teku. Trenutni seznam strokovnih podlag, ki bodo služile za pripravo Poročila o vplivih na okolje:
O ustreznosti Poročila o vplivih na okolje in posledično o izvedenih strokovnih podlagah bo v okviru postopka odločalo pristojno ministrstvo.
Gradnja akumulacijskega jezera na Kolarjevem vrhu bo vplivala na vodne vire, ki so edini vir pitne vode za približno 50 gospodinjstev. Zavedamo se pomena ohranjanja vodnih virov, zato smo novembra 2024 začeli s popisom vodnih virov, geomehanskimi raziskavami in hidrološkim monitoringom. Na podlagi teh raziskav bodo hidrologi in hidrogeologi ocenili vpliv na posamezne vodne vire. Za vsak prizadeti vodni vir bomo pred začetkom gradnje zagotovili ustrezno nadomestno rešitev, zato prebivalci brez pitne vode ne bodo ostali. Del Kolarjevega vrha, kjer je predvideno jezero, bo prekrit z neprepustno oblogo, vendar to ne pomeni izgube dostopa do pitne vode.
O razširjenih raziskavah, ki smo jih znatno povečali zaradi skrbi za vodne vire in na pobudo tamkajšnjih prebivalcev, smo obširno poročali tudi v medijih:
Vse lastnike o aktivnostih omenjenih raziskav na njihovih zemljiščih redno obveščamo, pridobivamo soglasja za posege in smo v rednem kontaktu z uporabniki vodnih virov. Vsi uporabniki vodnih zajetij in lastniki zemljišč, na katerih se zajetja nahajajo, so nas spremljali pri prvem popisu vodnih virov, kar pomeni, smo bili v kontaktu s preko 50 domačini. Dodajamo, da geomehanske raziskave potekajo zgolj na lokacijah, ki so oddaljene od vodnih virov. Na lokacijah, ki se vodnim virom približajo, raziskav še nismo začeli izvajati.
Navedbe CI ne držijo, saj projekt ne krši Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050. Izgradnja daljnovoda se načrtuje na trasi, ki je bila v prostor umeščena že leta 2011 s sprejetjem DPN. Takrat so bile izdelane različne in številne študije, ki so obravnavale precej variant, od vključitve na 110 kV nivoju v RTP Pekre do 400 kV nivoja v RTP Maribor, kakor tudi možnost vključitve s kabelsko povezavo. Trenutno izbrana trasa, tako imenovana »severna varianta«, se je izkazala za najprimernejšo tako iz tehničnega kot okoljskega vidika.
Okoljsko poročilo je bilo skupaj s predlogom dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za ČHE Kozjak in daljnovodno povezavo do RTP Maribor obravnavano na pristojnih občinah ter javno razgrnjeno in predstavljeno juniju 2008. Ker so se že tedaj pojavili pomisleki javnosti glede predvidene daljnovodne povezave ČHE Kozjak za vključitev v 400 kV omrežje in zahteva za preučitev dodatnih možnosti vključitve objekta v prenosno omrežje, so bile preučene dodatne možnosti vključitve z daljnovodnimi povezavami in s kablovodom. Dodatne analize ranljivosti celotnega prostora Občine Selnica ob Dravi, Mestne občine Maribor in Občine Pesnica so pokazale, da najprimernejšo varianto vključitve daljnovoda predstavlja že predlagana severna daljnovodna varianta.
Ker so vse dodatno izdelane strokovne podlage jasno pokazale, da predstavljena severna daljnovodna varianta vključitve ČHE Kozjak v prenosno omrežje s stališča stroke predstavlja najprimernejšo rešitev, je bila na pobudo investitorja izdelana še njena dodatna optimizacija. Namen optimizacije je bil v največji možni meri upoštevati zahteve in pobude z javnih razgrnitev in prilagoditi potek severne daljnovodne variante na ta način, da bi ob tehnično, prostorsko in okoljsko možnih rešitvah bil sprejemljiv za zainteresirano javnost.
Različne variantne rešitve načrtovanega posega v prostor so bile analitično obdelane v študiji variant (IBE), v Poročilu o vplivih na okolje (Poročilo o vplivih na okolje predstavlja eno izmed prilog k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega soglasja) pa je bila narejena dodatna prostorska analiza. Po določilih Zakona o varstvu okolja so bili tudi ovrednoteni vplivi elektromagnetnega sevanja na okolje. Na podlagi ugotovitev iz okoljskih poročil je bila kot najugodnejša izbrana severna varianta trase priključenega 400 kV daljnovoda, ki bo povezoval ČHE Kozjak v slovensko elektroenergetsko omrežje.
Na podlagi opravljenih analiz vplivov na posamezne prostorske sestavine in ob upoštevanju omilitvenih ukrepov se je izkazalo, da je izgradnja ČHE Kozjak in priključnega 2 x 400 kV daljnovoda sprejemljiv poseg v okolje.
Podrobnejša primerjava daljnovodne povezave in kablovoda: Brez črpalnih elektrarn zelen prehod ne bo mogoč - Svet24.si
Strokovne podlage, ki jih pripravijo izdelovalci, so podlaga za pripravo Poročila o vplivih na okolje. (PVO). O ustreznosti in sprejemljivosti PVO odloča upravni organ, kar je v našem primeru ministrstvo, saj gre za objekt državnega pomena. DEM smo zavezani javnemu naročanju, zato ne moremo vplivati na to, kdo se prijavi na razpis. Določene raziskave lahko izvajajo le usposobljeni izvajalci, ki imajo za opravljanje dejavnosti pridobljene ustrezne licence, podeljene s strani države.
V različnih državah Evropske unije so črpalne hidroelektrarne (ČHE) postale del nacionalne turistične ponudbe. Odličen primer je Luksemburg, kjer turiste vabijo na ogled ČHE Pumped-Storage Hydroelectric Power Station SEO (Visit Luxembourg). Podobno tudi sosednja Avstrija izkorišča črpalne hidroelektrarne v turistične namene, kot na primer VERBUND Storage Power Plant Häusling v dolini Zillertal na Tirolskem.
Mnoge ČHE imajo organizirane obratovalne čase za obiskovalce ter ponujajo dodatne izobraževalne vsebine o podnebnih spremembah in trajnostni rabi energije.
Tudi ČHE Avče ne predstavlja nobenih omejitev za turizem – nasprotno, jezero je pogosto predstavljeno na slovenskih turističnih spletnih straneh kot odlična destinacija za dnevne izlete in priljubljen cilj za kolesarje.
Glede turističnega potenciala in priložnosti pričakujemo in smo odprti za ideje in predloge s strani pobudnikov. Gotovo se bo izboljšala dostopnost do Duha na Ostrem vrhu, saj bodo v okviru investicije urejene dostopne poti, kar bo omogočilo lažji dostop tako z osebnimi vozili kot s kolesi.
V pripravi je tudi investicijska dokumentacija (DIIP, PIZ, IP), izdelavo in vsebino katere določa Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16). Investicijska dokumentacija mora izkazovati ustrezen donos, saj v nasprotnem družba DEM ne bo dobila soglasja svojega lastnika za izvedbo projekta. Pred pričetkom investicije bo moral biti izdelan in potrjen Investicijski program.
