Maribor, 21. marec 2025 - V Dravskih elektrarnah Maribor smo ponosni, da vetrna elektrarna Mali Log stoji in je skoraj že pripravljena na začetek obratovanja. Gre za pomemben korak k povečanju deleža obnovljivih virov energije v Sloveniji ter k večji energetski neodvisnosti.
Ključni podatki elektrarne
Vetrna elektrarna ima nazivno moč 1 MW. Pričakovana letna proizvodnja znaša približno 2 GWh električne energije. Za boljšo predstavo: s to količino energije bi lahko pokrili letne potrebe po električni energiji vseh gospodinjstev v občini Loški Potok. V primerjavi z drugimi energetskimi objekti vetrne elektrarne najmanj posegajo v prostor, omogočajo hitro gradnjo, njihov ogljični odtis pri obratovanju pa je zanemarljiv. Pri skrbnem načrtovanju in gradnji smo posebno pozornost namenili varovanju okolja ter dosledno upoštevali številne omilitvene ukrepe, določene v gradbenem dovoljenju.
Sodelovanje z lokalnim okoljem
Še posebej nas razveseljuje dejstvo, da so našo prvo vetrnico lokalni prebivalci sprejeli z odprtimi rokami in so nanjo skoraj tako ponosni kot mi. To je še en dokaz več, kako izjemno pomembno je transparentno in redno komuniciranje z lokalnim okoljem tekom projekta.
Na Rtv Slovenija so o VE Mali Log pripravili prispevek, ki si ga lahko ogledate tukaj: Občina Loški Potok bo postala energetsko samooskrbna.
Izkušnje iz Evropske unije
V primerjavi z drugimi energetskimi objekti vetrne elektrarne najmanj posegajo v prostor, omogočajo hitro gradnjo, njihov ogljični odtis pri obratovanju pa je zanemarljiv.
Vetrna energija je v letu 2019 prihranila 118 milijonov ton CO₂ v Evropi, do 2030 pa bi lahko ta številka narasla na 270 milijonov ton, kar je enakovredno letnim emisijam CO₂ v Španiji. Vetrne turbine ne oddajajo toplogrednih plinov (CO₂), dušikovih oksidov (NOₓ), žveplovih oksidov (SOₓ) ali trdnih delcev (PM). Za razliko od drugih virov električne energije ima vetrna energija skoraj ničelni vodni odtis, saj ne porablja vode za hlajenje ali obratovanje. Vse emisije CO₂, povezane z gradnjo, prevozom in razgradnjo vetrnih turbin, se povrnejo v manj kot enem letu njihovega delovanja.
Novi modeli vetrnih turbin so znatno tišji od prejšnjih, napredki v aerodinamični zasnovi pa skoraj popolnoma odpravljajo mehanski zvok. Nacionalni predpisi strogo regulirajo mejne vrednosti zvoka – podnevi med 40 in 55 decibeli, ponoči pa še nižje. Vetrna industrija je v zadnjih letih naredila velik korak naprej pri ravnanju z odpadnimi materiali. Podjetja v Evropski uniji so se zavezala k 100-odstotni reciklaži vetrnic.
Slovenija se je v okviru Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zavezala k povečanju uporabe obnovljivih virov energije ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Vetrna energija je eden ključnih virov, ki lahko pomembno prispeva k doseganju teh ciljev in prehodu v nizkoogljično prihodnost.
