Sodelovanje z javnostjo in lokalnim okoljem je ključnega pomena za DEM. V ta namen smo v letu 2024 izvedli številne komunikacijske aktivnosti. Obveščanje in seznanjanje poteka v medijih, na spletnih straneh DEM, občin in v skladu z zakonodajo po osebni pošti. Kljub navedbam, da ne komuniciramo, je bila k sodelovanju povabljena tudi Civilna iniciativa Kozjak Dragučova (CI). Predstavniki CI so na naše prvo skupno srečanje prišli 26. marca 2024. Takrat smo se dogovorili za redna mesečna srečanja in določili termine, na katera pa CI ne prihaja. Posamezni člani CI so lastniki zemljišč, kjer se v sklopu priprave strokovnih podlag za presojo vplivov na okolje (PVO) izvajajo aktivnosti. Določene smo že večkrat prosili, da stopijo v stik z nami, vendar tega ne želijo, zato je bolj natančno reči, da določeni lastniki zemljišč in člani CI ne odgovarjajo na vabila DEM na srečanja. Ustanovili smo Projektni svet ČHE Kozjak in vzpostavili osebni stik s preko 350 različnimi lastniki zemljišč in drugimi deležniki. Organizirane so bile štiri predstavitve projekta v občini Selnica (Selnica, Gradišče, Slemen in Sveti Duh). Srečali smo se tudi z vodstvom KS Kamnica in KS Bresternica-Gaj.
Navedbe CI ne držijo, saj projekt ne krši Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050. Izgradnja daljnovoda se načrtuje na trasi, ki je bila v prostor umeščena že leta 2011 s sprejetjem DPN. Takrat so bile izdelane različne in številne študije, ki so obravnavale precej variant, od vključitve na 110 kV nivoju v RTP Pekre do 400 kV nivoja v RTP Maribor, kakor tudi možnost vključitve s kabelsko povezavo. Trenutno izbrana trasa, tako imenovana »severna varianta«, se je izkazala za najprimernejšo tako iz tehničnega kot okoljskega vidika. Ker so vse izdelane strokovne podlage jasno pokazale, da predstavljena severna daljnovodna varianta vključitve ČHE Kozjak v prenosno omrežje s stališča stroke predstavlja najprimernejšo rešitev, je bila kasneje na pobudo investitorja izdelana še njena dodatna optimizacija. Namen optimizacije je bil v največji možni meri upoštevati zahteve in pobude iz javnih razgrnitev ter prilagoditi potek severne daljnovodne variante na način, da bi ob tehnično, prostorsko in okoljsko možnih rešitvah bil družbeno sprejemljiv.
Med prostorskim umeščanjem daljnovoda in elektrarne je bila izvedena presoja vplivov na okolje, ki je pokazala, da daljnovodi zgolj vizualno bolj posegajo v prostor kot kablovodi, dejansko pa je vpliv daljnovoda in tudi njegov poseg v prostor bistveno manjši od vpliva kablovoda.
Kabel, ki bi povezoval elektrarno, bi moral biti vkopan najmanj 1,5 metra globoko ter bi potekal po ca. 20 metrov široki varovani trasi, podobni trasi transportnega plinovoda. Takšna trasa ne prenese velikih obremenitev s težkimi stroji, obdelava zemlje na njej pa mora biti izredno plitka in omejena.
Pri 400 kV nadzemnem vodu je za druge namene neuporabno samo zemljišče pod stojnim mestom stebra, velikosti 10 krat 10 metrov vsakih 300 do 350 m. Pod nadzemnimi vodi je možno saditi poljščine, tudi sadje (če to dopušča višina). Električna poljska jakost upade na zakonsko dovoljeno vrednost 40 m od osi nadzemnega voda – toliko morajo biti odmaknjeni tudi bivalni prostori, vrtci, šole, telovadnice itd. Nad zakopanim 400 kV podzemnim kablom ne sme biti nobene vegetacije, ob trasi mora biti zagotovljena servisna pot za morebitna popravila, kar pomeni 20 do 30 m širok pas neuporabnega zemljišča v celotni dolžini kablovoda. Kabelska trasa lahko za razliko od daljnovodne trase poteka zgolj po ravninskem terenu oziroma terenu z blagim naklonom.
CI zavaja s podatkom o goloseku. Na trasi daljnovoda ne bo goloseka od prvega do zadnjega stebra. Sečnja je predvidena zgolj na določenih področjih in okoli stojnih mest.
Trditve CI, da projekt ogroža zdravje ljudi, so popolnoma neutemeljene in neodgovorne. V Sloveniji imamo 828 kilometrov 400-kV daljnovodov. Zakonodaja je pri nas glede dovoljenih vrednosti v bližini elektroenergetskih objektov precej strožja kot drugje v Evropi. V Uredbi sprejete mejne vrednosti so bistveno nižje od mejnih vrednosti, ki jih kot priporočilo navaja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Del Kolarjevega vrha, kjer je predvideno jezero, bo prekrit z asfaltno oblogo. Kar pa ne pomeni, da bodo ljudje ostali brez pitne vode, kot zavaja CI. Trideset hektarjev (ne 60, kot zavaja CI) gozda bo spremenjenih v jezero. Zavedamo se, da bomo z gradnjo jezera vplivali na izdatnost vodnih virov, zato smo novembra 2024 začeli s popisom vodnih virov ter hidrološkim monitoringom. Na osnovi teh raziskav bodo hidrologi in hidrogeologi ocenili vpliv na posamezne vodne vire. Za vsak vodni vir, ki bo prizadet, bomo pred pričetkom gradnje jezera zagotovili drugo rešitev. Ljudje brez vode ne bodo ostali.
ČHE Kozjak predstavlja ključni korak k trajnostni energetski prihodnosti, saj bo na dolgi rok omogočal zanesljivo oskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov. Poleg tega bo povečal energetsko varnost in zmanjšal odvisnost od uvoza energije, kar bo prispevalo k stabilnosti in neodvisnosti naše energetske oskrbe. Zaradi svojih dolgoročnih koristi za okolje, gospodarstvo in družbo je projekt ČHE Kozjak nujen in potreben za dosego energetske preobrazbe in trajnostnega razvoja Slovenije.