Maribor, 13. april 2023 – Družba Dravske elektrarne Maribor je na današnjem srečanju z novinarji predstavila projekte, ki jih načrtuje v naslednjih letih na področju t. i. spodnje Drave.
Rekonstrukcija hidroelektrarne Formin - najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave
Hidroelektrarna Formin je bila zgrajena leta 1978 in edina od hidroelektrarn na slovenskem delu reke Drave še ni bila celovito obnovljena. Obnova se načrtuje v obdobju od leta 2025 do 2027, s ciljem zanesljivega in varnega obratovanja za naslednja desetletja..
Obnova bo obsegala gradbena dela na dovodnem kanalu elektrarne s ciljem povečanja varnosti in tesnosti kanala, ter zamenjavo primarne in sekundarne opreme na sami elektrarni.
Rekonstrukcija hidroelektrarne Formin in jezu Markovci bo trajala približno 13 mesecev (od zaustavitve do vnovične sinhronizacije na omrežje) in je načrtovana na način, da se obnova obeh agregatov izvede sočasno z deli na dovodnem kanalu, ki bo v navedenem obdobju izpraznjen, voda pa bo preusmerjena v strugo reke Drave, dol-vodno od jezu Markovci.
Postavitev sončne elektrarne na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin
V preteklem letu je bil zgrajen in predan v obratovanje segment pet sončne elektrarne Zlatoličje, moči 2,5 MWp in letne proizvodnje 3.000 MWh. V naslednjih letih, predvidoma med leti 2025 in 2026 pa se načrtuje postavitev ostalih segmentov na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, skupne dolžine dobrih 14 kilometrov, moči dobrih 30 MWp in letne proizvodnje okrog 37.000 MWh električne energije iz obnovljivega vira; kar zadošča letni potrošnji približno 9.000 gospodinjstev.
Cilj izgradnje je slediti zavezam države glede dviga proizvodnje iz obnovljivih virov ter dodatno izkoristiti obstoječe proizvodne objekte družbe DEM.
Trajnostno upravljanje s sedimenti Ptujskega jezera
Sedimenti so ena izmed ključnih sestavin vodnih ekosistemov. S postavitvijo visokovodnih ali hidroenergetskih pregrad (jezov) se spremeni njihovo premeščanje po strugi vodotoka, tok vode se upočasni in sedimenti se trajno ali začasno odložijo kot naplavine. S kopičenjem sedimentov (sedimentacijo) se zmanjšuje koristna prostornina zadrževalnika za pridobivanje električne energije in druge rabe. Z izzivom kopičenja sedimentov oziroma zmanjševanja prostornine zadrževalnikov se srečujemo v Sloveniji in po vsem svetu. Ptujsko jezero, kot največji umetni zadrževalnik v Sloveniji, ni izjema. Da bi zagotovili koristno prostornino, želimo sediment odstraniti, kar bo zagotovilo koristno prostornino za pridobivanje energije ter hkrati izboljšalo izvajanje sekundarnih funkcij in ekološki potencial vodnega telesa.
Odstranjevanje sedimentov predstavlja svojevrsten izziv. Sedimenti so namreč po odstranitvi iz vodnega telesa obravnavani kot gradbeni odpadek, ki pa lahko po predelavi, pod točno določenimi pogoji v skladu s predpisi, status odpadka izgubijo in postanejo sekundarna surovina za ponovno uporabo v druge namene, na primer v gradbeništvu.
Dravske elektrarne Maribor smo v preteklih letih intenzivno pristopile k iskanju rešitev sedimentacije in koristne porabe sedimentov. V sklopu projekta Ready4Use (ARRS L7-2629) smo skupaj s partnerji iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Univerze v Ljubljani (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo) kemično in mineraloško preučili sedimente ter raziskali možnosti njihove uporabe v opečnih izdelkih in geo-polimerih. Novo razviti gradbeni izdelki so bili, poleg tehničnega ovrednotenja, ocenjeni tudi z okoljskega vidika z analizo življenjskega cikla (life cycle assessment - LCA).
V sklopu projekta LIFE IP RESTART (LIFE20 IPE/SI/000021 - LIFE IP RESTART – Ares (2021) 7646988) s področja ravnanja z odpadki, ki ga vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, družba DEM sodeluje z eno izmed šestih pilotnih akcij, ki naslavlja uporabo sedimentov iz Ptujskega jezera kot gradbeni kompozit za izgradnjo visokovodnih nasipov Direkcije Republike Slovenije za vode. Projekt LIFE IP RESTART se izvaja od 1. 1. 2022 in bo predvidoma zaključen 31. 12. 2030. Da pa bo v prihodnje mogoč odvoz sedimentov iz Ptujskega jezera, jih je treba najprej osušiti/dehidrirati. Po številnih usklajevanjih z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcijo Republike Slovenije za vode in Mestno občino Ptuj se je predvidela odlagalna površina ob brežini Ptujskega jezera, na kateri bodo tri polja, s katerih se bo izmenično odvažalo osušene sedimente, za kar se že načrtuje ureditev dovoza in premestitve. Projektna dokumentacija in pridobivanje dovoljenj za površino in dostop do površine so v izdelavi in bodo predvidoma zaključena do konca leta 2023. Prav tako je v teku tudi izdelava hidravličnega modela premeščanja sedimentov in vpliva premeščanja na favno in floro v Ptujskem jezeru, kar bo osnova za končno oblikovanje odlagalne površine.
»Družba Dravske elektrarne Maribor, kot največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov, po eni strani skrbimo za varno in zanesljivo obratovanje obstoječih proizvodnih enot, po drugi strani, pa skladno s poslanstvom in zavezami iščemo možnosti izgradnje novih objektov, ki bodo proizvajali električno energijo iz razpoložljivih obnovljivih virov. Če želimo zagotoviti energetsko neodvisnost sedanji ter prihodnim generacijam, moramo storiti vse, da nove objekte, seveda ob upoštevanju in varovanju narave in okolja, čim prej postavimo. Skrb za ohranjanje naravnega okolja sovpada z našim poslanstvom, zato vlagamo znanje, izkušnje in sredstva tudi v trajnostno upravljanje prostora, s katerim sobivamo in ga koristimo«, je ob tem povedal generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor mag. Damjan Seme.
Deležnikom in javnostim smo za vsa dodatna pojasnila in odgovore, vezane na načrtovane projekte, na razpolago preko e-naslova info@dem.si.
Dodatne informacije: Majna Šilih, Strokovna sodelavka za komuniciranje, majna.silih@dem.si
