S 17. marcem se je zaključila javna razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila za vetrno elektrarno Ojstrica, ki je potekala od 16. januarja, ko je bilo vso pripravljeno gradivo javno razgrnjeno in na vpogled javnostim, ki so podale številne pripombe oziroma predloge na razgrnjeno gradivo.
Vse prejete pripombe oziroma predlogi – največ se jih nanaša na oddaljenost bivališč od predvidenih stojnih mest vetrnic, obravnavo vodnih virov, hrupa, zdravja, vidne izpostavljenosti in vpliva na krajino, cest v času gradnje in po njej – bodo strokovnjaki skrbno pregledali in podali ustrezne odgovore oziroma pojasnila. Lokalna skupnost kot tudi posamezni pošiljatelji pripomb oziroma predlogov bodo odgovore prejeli v stališčih do pripomb, ki bodo pripravljeni kot odziv na vse pobude in vprašanja z javne razgrnitve. Na podlagi stališč do pripomb in predlogov, ki jih bosta zavzela Ministrstvo za naravne vire in prostor in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, bo dopolnjena študija variant. Za namen dokončanja študije variant bodo predvidoma dopolnjene tudi nekatere strokovne podlage, kot bo izhajalo iz usmeritev zaključka stališč.
Natančne lokacije vetrnic bodo določne šele s sprejemom uredbe o državnem prostorskem načrtu. Vsaj pred zaključkom študije variant, ko se postopek nadaljuje s podrobnejšim načrtovanjem in definiranjem mikrolokacij, lastništvo zemljišč vetrnic ni znano, zato bi bili predhodni obiski potencialnih lastnikov zemljišč neodgovorni. V lokalni prostor smo stopili s poštenimi nameni in s poštenim odnosom bomo tudi nadaljevali. Kot do sedaj, bomo tudi v prihodnje lokalni skupnosti in drugim javnostim na razpolago za dodatna vprašanja, predloge oziroma pomisleke.
Ob tem lahko dodamo, da smo z lokalno skupnostjo proaktivno in korektno komunicirali od začetka projekta, preko različnih kanalov in na različne načine. Seznanjali smo jih z načrti in aktivnostmi – je pa dejstvo, da kakovostna izvedba potrebnih študij vzame svoj čas – komuniciranje nepopolnih oziroma delnih rezultatov pa bi bilo do občanov nekorektno oziroma zavajajoče.
Ponovno poudarjamo, da je bila lokacija predlagana na osnovi osnovne prostorske preveritve in preveritve vetrnega potenciala, ki je primeren za energetsko koriščenje – nenazadnje to dokazujejo tudi že delujoče in načrtovane vetrnice na avstrijski strani.
Naloga Dravskih elektrarn Maribor – in vseh ostalih energetskih družb – kot energetskega podjetja v državni lasti je, da s svojo razvojno politiko sledi ciljem državnih strateških načrtov za področje energetike, ki so doseči zadosten delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, med drugim tudi z izkoriščanjem vetrnega potenciala. Za uresničitev zavez OVE bo Slovenija primorana izkoristiti vse potencialne vire tako iz vetra, kot tudi sonca, geotermalnega in hidro potenciala. Skladno s poslovnim načrtom Dravske elektrarne Maribor iščejo tudi potencialne možnosti za umeščanje sončnih elektrarn. Za primerjavo: za predvideno proizvodnjo treh vetrnih agregatov bi potrebovali površino sončnih elektrarn velikosti približno dvajsetih nogometnih igrišč.
