Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE), največji proizvajalec električne energije v Sloveniji, tudi iz obnovljivih virov, s svojimi projekti dokazuje, da okoljska politika ni le mrtva črka na papirju. Ob svetovnem dnevu okolja, ki ga obeležujemo 5. junija, se lahko pohvalimo s številnimi projekti, ki so skozi leta prispevali k izboljšanju kakovosti življenja in okolja. Preobrazba v nizkoogljično družbo je namreč mogoča le s premišljeno in trajnostno naravnano razvojno politiko. To nam narekujejo tudi pridobljeni mednarodni certifikati: vse družbe skupine HSE, ki proizvajajo električno energijo, imajo mednarodni certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.
Okoljska in družbena odgovornost sta dve od temeljnih vrednot družbe Dravske elektrarne Maribor, največje proizvajalke električne energije iz obnovljivih virov v skupini HSE in Sloveniji. Med najpomembnejše okoljske projekte preteklega obdobja štejejo postavitev deponij za izvlečeno plavje na vseh osmih velikih hidroelektrarnah na reki Dravi. V zadnjih petih letih so namreč sodelavci iz reke Drave odstranili dobrih 18 milijonov kilogramov plavja (največ leta 2018 po katastrofalnem vetrolomu) in s tem dnevno skrbeli za primerno pretočnost ter čistost reke Drave. Na proizvodne objekte so postavili lovilce oljnih hlapov, ki bi se sicer izločali v zrak, in lovilce olj, ki bi se sicer izlivala v vodo. Posebej uspešen je njihov projekt odstranjevanja sedimentov, s katerim iz reke Drave letno odstranijo skoraj 40.000 kubičnih metrov sedimentov, z njimi pa, ker skladno z zakonodajo ni mogoč odvoz, oblagajo asfaltno brežino Ptujskega jezera. Tako ji dajejo naravnejši videz ter gradijo tako imenovane umetne otoke - nove habitate za rastline in rečne ptice. Razširili so tudi odvodni kanal hidroelektrarne Zlatoličje, s čimer so nastali novi zatoki, ki predstavljajo prijaznejše življenjsko okolje vodnemu in obvodnemu življu. Zgrajen nov habitat je na to območje vrnil ptice breguljke, ene najmanjših predstavnic družine lastovk, ki za gnezdenje potrebuje navpične peščene stene. DEM aktivno sodelujejo z vsemi ribiškimi družinami ob reki Dravi, sredstva, ki jim jih namenjajo, pa so namenjena vlaganju ribjih mladic v reko, s čimer skrbijo za ohranjanje pestrosti ribjega življa. In nenazadnje, na DEM so vzpostavili ribjo stezo oz. prehod za vodne organizme na hidroelektrarni Mariborski otok, ki jim omogoča prehod iz enega v drugi del reke (ločen s pregrado - hidroelektrarno). V naslednjih letih načrtujejo postavitev prehodov za vodne organizme tudi na ostalih hidroelektrarnah na reki Dravi.
V Premogovniku Velenje, kjer je glavni cilj skrb za zdravo delovno in bivalno okolje, se s preprečevanjem in z odpravljanjem negativnih vplivov na okolje srečujejo že od pričetka delovanja. Pred leti so se aktivno vključili v program stanja voda, tal in zraka v Šaleški dolini. V industrijskem okolju doline na rekultiviranih površinah ustvarjajo zametke za izvajanje in razvoj različnih dejavnosti, tudi turističnih, zaradi česar so sanirali okolje do te mere, da so šaleška jezera čista in urejena. Aktivni so na področju reševanja problematike neprijetnih vonjav iz zračilnih jaškov, četudi te nikdar ne prekoračujejo predpisanih vrednosti, s projektoma optimizacije ravnanja z odpadki in ponovne uporabe jamskega lesa pa so vzpostavili sistem vračanja materialov nazaj v proizvodni proces ali pa so ga opredelili za druge namene uporabe. Tako so manj obremenili okolje kot bi ga, če bi še vedno uporabne materiale opredelili kot odpadek. Vzpostavili so tudi sistem boljšega ločevanja odpadkov, s katerim se je povečal delež odpadkov, ki se lahko obdelajo. Na področju izvajanja dejavnosti premogovništva pa so za izboljšanje stanja padavinskih voda, ki iztekajo iz utrjenih površin v vodotok, pripravili in izvedli projekt pregleda vseh oljnih lovilcev in neustrezne zamenjali, nekatere pa tudi na novo vgradili.
Tudi Termoelektrarna Šoštanj, neločljivo povezana s Premogovnikom Velenje, že od konca prejšnjega stoletja posebno skrb posveča varovanju in izboljševanju okolja, v katerega je umeščena, v njem deluje in ga aktivno soustvarja. V tem obdobju je družba veliko vlagala v okoljske projekte predvsem z namenom osnovnega znižanja pred tem zelo visokih koncentracij plinov NOx, SO2 in prahu v dimnih plinih. Najpomembnejši projekti v zadnjem obdobju pa so bili: nadomestitev blokov 1-4 z novim blokom 6, ki je opremljen z najsodobnejšimi čistilnimi napravami in prispeva k še dodatnemu znižanju izpustov v okolje; znižanje koncentracij NOx s 500 na 200 mg/m3 in SO2 v dimnih plinih bloka 5 s 400 na 200 mg/m3; izgradnja prestrezalnika onesnaženih voda, s čimer je TEŠ omogočil prestrezanje raznih vrst onesnaževanja vode (od onesnaževanja, ki bi bilo posledica eventualnih nesreč z nevarnimi snovmi, kot tudi onesnaževanja, ki bi bilo posledica skritih defektov na sistemih transporta pepela in žlindre); ter centrifugiranje blatne vode, s čimer je TEŠ iz sicer odpadne vode pridobil dodatne količine čiste vode za hlajenje.
V Soških elektrarnah Nova Gorica, ki na celotnem povodju reke Soče upravljajo s kar devetindvajsetimi hidroenergetskimi objekti, sta odgovornost in spoštovanje narave prisotna na vseh področjih. Pri energetski izrabi vodnega potenciala Soče in porečja se vedno upoštevajo strogi okoljevarstveni vidiki ter vsa načela trajnostnega in sonaravnega razvoja, v do sedaj izvedenih projektih in investicijah pa načela večnamenskosti. Hidroelektrarne so namreč veliko več kot le proizvodni objekti - so hranilniki vode v sušnih obdobjih in zadrževalniki ob poplavah, akumulacije soških hidroelektrarn pa so zajetja za pitno vodo, ribogojnice in turistično rekreacijske površine. Tehnologije in oprema, ki so bile v elektrarne na Soči vgrajene skozi desetletja, so okolju prijaznejše, od leta 2020 pa SENG proizvaja obnovljivo električno energijo tudi z izkoriščanjem sonca. Obratovati je namreč začela prva sončna elektrarna v okviru družbe SENG, SE Hubelj, ki bo v predvideni 27-letni življenjski dobi proizvedla približno 2,1 GWh okolju prijazne sončne energije.
Odgovornost do okolja torej ni nekaj, s čimer bi se v skupini HSE ukvarjali zgolj v zadnjem obdobju. Vse od ustanovitve dalje, torej vseh dvajset let našega obstoja in delovanja, se zavedamo, da smo v okolju le gostje, ki izkoriščamo njegove naravne vire za proizvodnjo električne energije in se trudimo vračati tako, da zanj kar najbolje skrbimo. Naša dolžnost in zaveza prihodnjim generacijam je, da v okolje vložimo vsaj toliko, kot nam daje, in da ga ne le ohranimo, temveč poskrbimo za njegov razvoj. Projekti, ki jih načrtujemo v prihodnjem obdobju – izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi, postavitev Sončne elektrarne Prapretno, največje v Sloveniji, postopno opuščanje proizvodnje električne energije iz premoga ter nadaljnje prilagajanje naših dejavnosti najzahtevnejšim okoljskim standardom in pričakovanjem ter zavezam dokazujejo, da smo na pravi poti.
