Svetovni dan vode (22. marec) je vsako leto priložnost za razmislek o različnih aktualnih temah, povezanih s to, za človeka eno ključnih dobrin. V družbi Dravske elektrarne Maribor - največji proizvajalki električne energije iz vodnega vira -, ki deluje kot del skupine HSE, o njej razmišljamo vsak dan, saj že dobro stoletje sobivamo z reko Dravo in koristimo njene danosti za proizvodnjo električne energije. Primerna vodnatost reke in ustrezna pripravljenost proizvodnih objektov tako omogočata, da naša proizvodnja v povprečju zadosti približno četrtini letnih potreb Slovenije po električni energiji. V slabih treh mesecih letošnjega leta smo Dravske elektrarne Maribor proizvedle že dobrih 602 GWh električne energije in plan za to obdobje presegle za 47 odstotkov.
A gledano širše je reka Drava energetsko izkoriščena, kar pomeni, da dodatnih objektov, ki bi omogočali proizvodnjo električne energije iz stanovitnega vodnega vira, na njej ni mogoče zgraditi (načrtuje se le postavitev nekaj malih hidroelektrarn na njenih pritokih). Delno oziroma popolnoma neizkoriščeni pa (vsaj zaenkrat) ostajata dve, prav tako primerno vodnati reki, Sava in Mura. Veseli nas dejstvo, da je prišlo do podpisa koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi in vzpodbudne besede mag. Vizjaka, ministra za okolje in prostor, ki nakazujejo preboj pri zagotavljanju do okolja prijazne, obnovljive električne energije za gospodarstvo in gospodinjstva. Potrebe gospodarstva in gospodinjstev po električni energiji bodo namreč vedno večje. Nepravilno je razmišljanje, da lahko znižamo porabo električne energije (zgolj) z učinkovitejšo rabo – je že res, da se bo na ta način zmanjšala poraba energije, a poraba električne energije se bo ob prehodu v nizko-ogljično družbo le dvigovala.
Menimo, da je dolžnost države, da spodbuja gradnjo energetskih objektov, ki lahko koristijo domače danosti. Hkrati pa je dolžnost vsakega med nami, da objekte, ob primernem spoštovanju zavez naravi in okolju, sprejmemo in tako poskrbimo, da bo domača proizvodnja električne energije tudi v prihodnje v največji mogoči meri zadostila potrebam državljanov in gospodarstva. Zmotno je prepričanje, da bomo električno energijo, v kolikor je ne bomo v zadostni meri proizvedli doma, kupovali v tujini po cenah, ki smo jih navajeni. Kupovali jo že bomo, a po znatno višjih cenah, ki se bodo bistveno poznale na položnicah posameznikov, hkrati pa bodo, zaradi nekonkurenčnosti, zavirale razvoj gospodarstva.
Hidroenergetski objekti današnjega časa niso več megalomanske stavbe, ki posežejo v okolje in spremenijo veduto reke. Danes so hidroelektrarne večnamenski objekti – kot je mogoče lepo videti na spodnji Savi – ki uredijo marsikatero nevšečnost obrečnega prebivalstva. Ob izgradnji se uredi lokalna infrastruktura, turistično-rekreativne in športne površine, poskrbi se za prehode vodnih organizmov ter primerno nadomesti, zaradi gradnje odstranjeno, rastlinje. Multiplikativne učinke bodo imele tudi zgrajene hidroelektrarne na srednji Savi in imele bi jih tudi hidroelektrarne na reki Muri.
Zavedati je se potrebno, da energetiki nismo ljudje iz drugega planeta, smo državljani te države, ki nam je mar za okolje in naravo. A mar nam je tudi, kako v Sloveniji zadržati vodo, ki bo omogočala namakanje kmetijskih površin, kako dvigniti podtalnico, ki bo vir namakalnih sistemov, kako urediti protipoplavne zaščite, kako revitalizirati degradirana območja, kako oživiti obrečne površine, idr. – odgovore na našteta vprašanja bo slej kot prej potrebno najti. Zajezitve rek so primerna rešitev za večino teh »znank«, proizvodnja električne energije pa ob tem le ena v vrsti doprinosov za družbo in okolje. Vsak objekt, od pasje ute do industrijskega objekta ima vpliv na okolje in ga spremeni, a stroka zna danes spremembe in vplive, ki jih prinesejo hidroelektrarne, z odgovornimi ukrepi izničiti oziroma nadomestiti na način, ki je sprejemljiv za vse, nemalokrat pa celo nadgradi kakovost življenja in bivanja.
Življenje ob Dravi in Soči zaradi zgrajenih hidroelektrarn ni izumrlo, prej nasprotno, razširilo se je. V in ob reki Dravo so se, tudi zaradi primernega upravljanja z brežinami in zgrajenimi gnezditvenimi otoki, vrnile nekatere vrste ptic in druge živali. Nabrežja so urejena, a hkrati živahna, polna sprehajalcev, na posameznih delih reke pa je mogoče srečati veslače, kanuiste in kajakaše. Elektroenergetske družbe se zavedamo, da smo v okoljih, v katerih delujemo gost, zato skrbimo, da tako naravi kot družbi vračamo na načine in v oblikah, ki so najširše koristni.
Lanski primer pomanjkanja zaščitne opreme ob začetku korona krize ja jasen pokazatelj, da v kritičnih razmerah vsaka država najprej poskrbi zase. In signal za nas, da moramo narediti enako. Vodi, ki vstopi v Slovenijo, ne smemo dovoliti, da neizkoriščena odbrzi naprej. Potrebno jo je izkoristiti za vse prej naštete vsebine in doprinose, tako za nas, kot za prihodnje rodove. In ja, tudi za proizvodnjo električne energije.
Andrej Tumpej, direktor: »V družbi Dravske elektrarne Maribor smo prepričani, da si je nesmiselno zatiskati oči pred dejstvom, da bodo v prihodnje zadostne količine hrane, vode in energije ključni elementi družbe, ki bo želela zagotavljati optimalne pogoje za življenje in razvoj. Nenadzorovano odtekanje voda iz države bo potrebno zaustaviti ter vodo izkoristiti za namakanje kmetijskih površin, povrnitev preteklih, skoraj uničenih, ekosistemov ter jo nenazadnje izkoristiti za proizvodnjo električne energije, katere poraba bo, tako kažejo svetovni in evropski trendi, zgolj naraščala. Hidro objekti sedanjosti in prihodnosti, kot vidimo iz dobrih praks v tujini, so večnamenski objekti, ki rešijo marsikatero težavo in nadgradijo bivanje. Dejstvo je, da vsak objekt okolje spremeni, a spremembe znamo pripraviti na način, da so sprejemljive za okolje in ga lahko celo izboljšajo ter sprejemljive za družbo.«
Dodatne informacije: Majna Šilih, vodja Službe za komuniciranje DEM, majna.silih@dem.si
