Mag. Damjan Seme: \"Danes smo ena ključnih družb slovenske energetike in to vlogo želimo ohraniti in nadgraditi.\"

31. januar 2023

Preden je pred dobrim letom prevzel mesto direktorja in pred dobrima dvema mesecema mesto generalnega direktorja Dravskih elektrarn Maribor, je mag. Damjan Seme svojo kariero na področju energetike začel graditi v družbah skupine HSE (TEŠ in PV). V skoraj dvajsetih letih svojega delovanja v energetiki je zasedal sprva ključna in s pridobitvijo kompetenc kasneje vodilna in vodstvena mesta v podjetju C&G d. o. o. Ljubljana in Sipro Inženiring d. o. o. Svoje delo in reference je nadgrajeval z realizacijo projektov in modifikacij na področju nuklearne energetike. Sočasno je izkušnje uveljavljal tudi kot član Nadzornega sveta HSE in predsednik kadrovske komisije NS HSE… Na različnih področjih energetike pridobljene izkušnje mu omogočajo, da osebna vizija sovpada z vizijo družbe, ki se izraža v zagotavljanju varne in zanesljive proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v snovanju ter realizaciji novih proizvodnih enot. Temu je skupaj s sodelavci dal nov in svež zagon. Delovne dni začne zgodaj, a ob usklajevanjih z odločevalci, sestankih z lastnikom in poslovnimi partnerji, razgovori s sodelavci,… se zdi, da so večinoma prekratki. V natrpanem urniku sva vseeno našla čas, da je odgovorili na nekaj vprašanj.

Te dni je minilo leto dni, odkar ste v poslovodstvu Dravskih elektrarn Maribor, zadnja dva meseca kot generalni direktor. Kako bi opisali preteklo leto?

Če bi bilo potrebno leto opisati z eno besedo, bi to zagotovo bila sprememba. Spremembe so bile in so edina stalnica, ki nas spremlja v teh časih. Dovolim si trditi, da bo podobno tudi v prihodnje. Spremenile so se politike, kar ima pomemben vpliv na gospodarstvo in posledično tudi na elektrogospodarstvo. Spreminja se ''topologija'' slovenske energetike kot celote, spreminja se tudi naša družba. Z izvedeno reorganizacijo in mehko ter spoštljivo menjavo generacij, verjamem, da bomo na čas, ki je pred nami, še bolje pripravljeni, učinkovitejši in še bolj odzivni pri aktivnostih oziroma zahtevah, ki jih prostor in čas postavljata pred nas.

V Dravskih elektrarnah Maribor je preteklo leto najbolj zaznamoval slavnostni dogodek ob 70. obletnici družbe in zagon segmenta pet Sončne elektrarne Zlatoličje. Ni manjkalo tudi številnih drugih dogodkov; obisk članov uprave SDH, obisk ministrske ekipe in obisk predsednika vlade, če naštejem le najodmevnejše. Z vsemi naštetimi predstavniki države in odločevalci smo spregovorili o več kot štiridesetih izvedbenih in strateških razvojnih projektih, ki so jih vsi tudi kritično podprli in nam naložili njihovo pospešeno realizacijo.

Leto 2022 bo ostalo zapisano v zgodovino kot hidrološko najneugodnejše, praktično od začetka meritev. Od avgusta 2021 se je opažalo pomanjkanje padavin v porečju reke Drave in tudi na ostalih vodotokih v Sloveniji ter Evropi, kar je imelo za posledico podpovprečne pretoke. Dravske elektrarne Maribor smo tako v preteklem letu proizvedle tretjino manj električne energije od načrtovane. Na pretok reke Drave imajo najpomembnejši vpliv snežne padavine v zimskem času, ki se tekom pomladi in zgodnjega poletja talijo in napajajo pretok reke. Lani se sneg zaradi visokih dnevnih in nizkih nočnih temperatur ni talil, temveč je izhlapel – temu pravimo pojav ''sublimacije'' – kar je rezultiralo v nizkih pretokih.

Slednje ima na nas pomemben vpliv, saj so od tega odvisni viri sredstev, ki jih delno namenjamo za vzdrževanje konvencionalnega dela verige osmih velikih hidroelektrarn na slovenskem delu reke Drave, s katerimi upravljamo, preostali del pa se nameni investicijam v nove projekte in nove proizvodne enote.

Omenili ste zagon segmenta pet Sončne elektrarne Zlatoličje, zatorej začniva kar s projekti postavitve novih sončnih elektrarn. Kje vse se načrtujejo?

Kot smo komunicirali že ob začetku obratovanja omenjenega segmenta, predstavlja ta majhen del večje sončne elektrarne, ki jo načrtujemo na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin – gre za postavitev trenutno največje sončne elektrarne v Sloveniji, moči še dodatnih 28 MW in načrtovane letne proizvodnje 37 GWh, kar za primerjavo zadošča za letno porabo elektrike za približno devet tisoč gospodinjstev.

Specifika elektrarne je, da bo zaradi velikosti priključena neposredno na 110-kilovoltno prenosno omrežje, kar bo eden prvih primerov v Sloveniji. Zgrajena bo iz približno sedemdeset tisoč panelov, investicija pa je bila pred podražitvami ocenjena na približno 27 milijonov evrov. Izdelana je že pobuda za državni prostorski načrt, pridobljene so smernice in izdelana njihova analiza. Pričakujemo, da bo kmalu izdan sklep vlade Republike Slovenije o državnem prostorskem načrtovanju. Omenjena elektrarna bi lahko, če bodo postopki tekli skladno z načrtom, pričela obratovati najkasneje leta 2026 – ali prej, odvisno od sprejetja novih zakonodajnih okvirjev in zakonodaje, ki bo omogočila pohitritev umeščanja obnovljivih virov v prostor, o čemer je nedavno spregovoril tudi resorni minister mag. Bojan Kumer.

Ob tem Dravske elektrarne Maribor samostojno in v okviru skupine HSE ter z zunanjimi partnerji raziskujejo tudi druge primerne lokacije za postavitve sončnih elektrarn, npr. rešitve prekritja kanalov in degradirana področja. Če konkretiziram, lahko izpostavim projekt izgradnje 10 MW sončne elektrarne na zaprtem odlagališču odpadkov Pobrežje (ZOOP) v Mariboru po principu t. i. skupnostne samooskrbe, kjer je že v teku razpis za projektiranje.

Že dlje časa raziskujemo tudi drugi nestanovitni vir za proizvodnjo električne energije, veter. Kako daleč so projekti vetrnih parkov DEM na območju severovzhodne Slovenije?

Projektiramo, planiramo in investiramo v tri večja vetrna polja: Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec. Gre za postavitev 13 vetrnih agregatov, skupne moči skoraj 46 MW in načrtovane letne proizvodnje 122 GWh električne energije. V načrtu imamo tudi nekaj manjših vetrnih elektrarn z močjo megavata.

Umeščanje v prostor pri vetrnih elektrarnah (v primerjavi s sončnimi) v praksi traja najdlje. Od sprejetja državnega prostorskega načrta in umeščanja projekta v prostor, npr. vetrne elektrarne Ojstrica velikosti 10,4 MW, je minilo več kot osem let. Trenutno smo na točki, kjer smo javnosti končno razgrnili izdelano in s strani ministrstev potrjeno okoljsko poročilo. To je osnova za nadaljnje ključne korake, potrditev državnega prostorskega načrta  in pripravo projektne in investicijske dokumentacije za samo izgradnjo, za katero verjamem, da bo stekla.

Takoj zatem sta projekta Rogatec velikosti 21,6 MW in Paški Kozjak velikosti 14,4 MW; pri obeh so v izdelavi strokovne podlage, potrebne za pripravo okoljskih poročil, katerih zaključka sta, skupaj s študijama variant in idejnimi zasnovami, predvidena v naslednjem letu.

Z obema obnovljivima viroma, o katerih sva spregovorila, so nujno povezani hranilniki električne energije, črpalne elektrarne, baterijski in ostali hranilniki. Kaj se v Dravskih elektrarnah Maribor dogaja na tem področju?

Usmeritve Evrope in potrebe po novih proizvodnih enotah zaradi večje porabe električne energije in tudi drugačnega načina njene porabe (električni avtomobili in kolesa, toplotne črpalke ...) zahtevajo prilagajanja in dodatno skrb za zanesljivost proizvodnje, ki je ključna tudi zaradi fleksibilnosti oziroma viskoznosti omrežja. Da takšno proizvodnjo lahko zagotovimo, je treba manke energije, ki jih z nestanovitnimi viri v določenem času ne moremo proizvesti, nekje za določen čas hraniti. Ko imamo manko, ga moramo zelo hitro zagotoviti in to lahko naredimo s hranilniki električne energije. Ločimo različne vrste hranilnikov, in sicer dnevne oziroma tedenske, kot je na primer načrtovana črpalna hidroelektrarna Kozjak, drugo kategorijo predstavljajo tehnologije baterijskih hranilnikov, ki pomenijo akumulacijo električne energije za kratke časovne intervale, ter  t. i. mesečni oziroma sezonski hranilniki, to so npr. vodikove tehnologije.

Nadaljevanje projekta ČHE Kozjak se je lani izredno pospešilo, ''frekvenca'' aktivnosti, se je močno dvignila zaradi potreb po odzivnosti elektroenergetskega sistema, potreb po dobavi električne energije na trgu ter nenazadnje potreb po takšni proizvodni enoti zaradi zanesljivosti omrežja glede na nove porabnike (toplotne črpalke, klimatske naprave, e-mobilnost …) in nove proizvodne enote iz obnovljivih virov, ki predstavljajo nestanovitne izvore. Gre za 440 MW proizvodno enoto državnega pomena, njen investitor pa bodo Dravske elektrarne Maribor. Ob koncu preteklega leta smo izdelali študijo izvedljivosti z BAT tehnologijami, znotraj tehniških gabaritov državnega prostorskega načrta, da bomo lahko zagotovili ustrezno in zahtevano odzivnost agregatov ČHE Kozjak  glede na porabo oziroma proizvodnjo. Pri ČHE Kozjak ne govorimo le o črpalni elektrarni kot cevovodu, strojnici in zajetju, ampak govorimo tudi o izgradnji 400 kilovoltnega kablovoda, vključno z 18-kilometrskim daljnovodom, ki se bo na področju Pesnice vzankal v dvo-sistemski 400 kV daljnovod. Aktivnosti za potrebno presojo vplivov na okolje na osnovi smernic in strokovnih podlag so v teku, da bomo lahko pripravili popolno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Časovni okvir pa sovpada z aktualnimi energetskimi vidiki, strategijami, energetskimi politikami ter porabo napram potrebni proizvodnji električne energije. Prav nič ne pretiravam, če rečem, da moramo vsi skupaj storiti vse, da bo druga črpalna hidroelektrarna v državi stala do konca tega desetletja.

Kar zadeva  baterijske hranilnike, smo lani oddali popolno vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev 2 x 30 MW baterijskega hranilnika na lokaciji hidroelektrarne Mariborski otok. Izdajo gradbenega dovoljenja pričakujemo najkasneje v prvem kvartalu leta 2023. Poslovna odločitev glede pričetka gradnje, glede na gibanje cen električne energije, pa bo, ali bomo baterijski hranilnik uporabili zgolj za pokrivanje sistemskih storitev znotraj bilančne skupine HSE ali  širše na trgu.

Že pred časom se je družba lotila raziskav tudi na področju globoke geotermije, kjer orje ledino. Na kateri točki je trenutno pilotni projekt Geotermične elektrarne Čentiba?

Pilotna geotermična elektrarna je na opuščeni vrtini Pg-8 v naselju Čentiba v Lendavi, kjer načrtujemo 50 kW elektrarno z letno proizvodnjo 400 MWh električne energije. Pri tej tehnologiji  elektrarne se izkorišča toplota materije, v tem primeru kamenin, ki je v od tisoč petsto do tri tisoč metrov globokih vrtinah. V tem primeru gre za opuščeno vrtino, kjer so nekoč pridobivali plin. V obstoječo vrtino bo vstavljen dvocevni hermetično zaprt sistem, znotraj katerega bo zaprt čisti amonijak, kot tehnološki medij. Obstoječo vrtino smo skupaj s partnerji začeli rekonstruirati pretekli teden. Na osnovi učinkov termodinamike se bo na določeni globini, približno 1.500 metrov, tehnološki medij pričel uparjati, kar je osnova za razliko tlakov in posledično pogon turbine. V nadzemnem delu, kjer se bodo dela začela predvidoma spomladi letos, bo nameščena turbina in ostali potrebni podsistemi.

Posebnost takšnih elektrarn je možnost proizvajanja pasovne energije, predvsem pa gre za stanoviten in kontroliran vir. V kolikor elektrarna pokaže načrtovano proizvodnjo in izkoristek, je to osnova za nadaljnje investicije v ostale opuščene vrtine, tako v Sloveniji kot širše, upoštevajoč tudi druge obstoječe tehnologije, kot so npr. binarni sistemi.

Da gre za perspektiven projekt kaže tudi dejstvo, da je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP), pripadajoče slovenske udeležbe in udeležbe naše družbe. Če v podjetju v omenjene projekte ne bi verjeli, vanje tudi ne bi vlagali. Verjamem, da se bo smotrnost elektrarne pokazala med delovanjem – njen zagon načrtujemo poleti 2023 – in bo dobra osnova za nadaljevanje ostalih postopkov, torej iskanja sofinancerjev za nadaljnje raziskave geotermalnega potenciala Slovenije in izgradnjo ostalih potencialnih geotermalnih elektrarn na opuščenih ali morda tudi novih vrtinah.

Ob naštetih strateških razvojnih projektih družbe pa neprestano skrbimo tudi za varno in zanesljivo obratovanje obstoječih proizvodnih enot. Kaj vse počnemo na tem področju?

Varna in zanesljiva proizvodnja električne energije iz osmih velikih hidroelektrarn na slovenskem delu reke Drave je vsekakor naša prva in osnovna skrb. Kot vsako leto so tudi letos že stekli redni planirani  remonti in revizije, pri čemer ne pričakujemo posebnosti, saj utečene ekipe sodelavcev, ki to počno, točno vedo, kaj delajo. Ob povedanem se v praksi že lotevamo še obsežnejših planiranih izvedbenih projektov na področju investicijskega vzdrževanja, med katerimi velja posebej izpostaviti že začeti projekt prenove sekundarnih sistemov na treh hidroelektrarnah – Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok.

Leta 2021 smo pričeli s prenovo jezu Markovci – kjer lahko, zaradi varnosti in stabilnosti obratovanja, prenavljamo po eno pretočno polje na leto. To je osnova za pričetek celovite rekonstrukcije najmlajše in druge najmočnejše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave – hidroelektrarne HE Formin, kar bo, tako s tehničnega, časovnega, kot finančnega vidika, velik izziv in tudi velik projekt za DEM kot tudi skupino HSE. Ves načrtovan vložek in opravljeno delo bosta omogočila, da bomo tudi v prihodnje zanesljiv in varen proizvajalec električne energije iz domačega vodnega vira.

Posebno skrb pa namenjamo še enemu segmentu, trajnostnim okoljskim rešitvam?

Res je, v celotni, več kot stoletni zgodovini naše družbe smo se vedno zavedali, da smo na reki Dravi ''gost'' in jo moramo, kljub temu, da jo izkoriščamo v splošno dobro, tudi ohranjati v njeni najboljši ''različici''. Trajne okoljske rešitve, ki jih še dodatno raziskujemo in trajnostno izvajamo skupaj s strokovnjaki na tem področju, imajo vseskozi vpliv na zagotavljanje energetskega in drugih potencialov Drave tudi za prihodnje generacije, glede na tip reke kakršna Drava je.

Kakšno leto nas čaka?

Začeli smo ga v visoki prestavi in verjamem, da ga bomo tako tudi nadaljevali. Čas je, da pogledamo iz okvirjev, se ozremo širše, sprejmemo vlogo in težo, ki jo kot podjetje imamo, tako znotraj skupine HSE kot na nivoju države, ter še aktivneje pristopimo k izvedbi in realizaciji zadanih projektov.

Predvsem bo potrebno delati s srcem in sodelovati. Prepričan sem, da nam bo s pozitivno in spoštljivo medsebojno komunikacijo, zaupanjem, dobro voljo, izkušnjami, kompetencami in znanjem tudi uspelo. Danes smo ena ključnih družb slovenske energetike in to vlogo želimo ohraniti in nadgraditi.

Kje vidite Dravske elektrarne Maribor in slovensko energetiko čez štiri leta?

Večkrat sem že omenil, da je naš cilj do leta 2026 s postavitvijo novih proizvodnih enot dvigniti skupno moč Dravskih elektrarn Maribor za približno 20 odstotkov ter tako tudi pomembno povečati delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na ravni države.

Za dosego tega bomo potrebni vsi, tako sodelavci naše družbe, v katere verjamem in sem ponosen, da smo sodelujoča, v prihodnost usmerjena ekipa, kot širše, od lastnika do odločevalcev ter odgovornih za energetske politike.

Menim, da si ne smemo privoščiti povečanja energetske odvisnosti od uvoza, ampak moramo usmeriti vse sile v zagotovitev dodatnih vsaj tisoč novih megavatov vodne, vetrne in sončne energije na nivoju države v najkrajšem možnem obdobju, ki je naravno za področje elektroenergetike. Najhitrejši učinek vsekakor prinese solarizacija Slovenije, torej postavitev sončnih elektrarn na vseh razpoložljivih in primernih površinah.

Naj vas za konec vprašam, kako vam uspeva krmariti med vsemi zadolžitvami, obveznostmi, odgovornostmi ter  nemalokrat stresnimi situacijami?

Z veliko mero domače podpore. Vesel sem, da me žena in hčerki podpirajo in razumejo. Je že res, da delo vzame veliko časa in ga včasih zmanjka za družino, vendar se vsi trudimo, da so trenutki, ko smo skupaj, prijetni. Na koncu dneva to tudi največ šteje, zdravje in zadovoljstvo v krogu najbližjih.