Odprtje razstave »IN ZASVETILA JE LUČ« - Drava in gradnja njenih osmih elektrarn v 20. stoletju

26. februar 2020

Zaradi izjemnega pomena reke Drave in hidroelektrarn na reki Dravi so se v Muzeju narodne osvoboditve odločili pripraviti razstavo na to temo. Razstava prikazuje načrtovanje, gradnjo in razvoj hidroelektrarn, njihov pomen ter spremembe, ki so jih prinesle Mariboru in Sloveniji. Odgovarja na najpomembnejša vprašanja, ki so povezana s hidroelektrarnami – kdo, kdaj, kje, kako in zakaj. Interaktivna razstava, ki bo odprta v četrtek, 27. februarja 2020, ob 18.00, je vredna ogleda.

Reka Drava prepotuje 720 kilometrov skozi Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, nato pa se izgubi v Donavo. Izvira na nadmorski višini 1200 metrov. Njeno potovanje po Sloveniji z rečnim padcem 148 metrov je dolgo 133 kilometrov. Na poti skozi Slovenijo ima reka Drava največjo globino 23 metrov pri akumulacijskih bazenih hidroelektrarne Ožbalt in hidroelektrarne Vuhred. Največjo širino, 350 metrov, pa pri hidroelektrarni Vuhred.

Prva elektrarna na celotni dolžini reke Drave od izvira do izliva je bila v letu 1918 zgrajena HE Fala. V enem stoletju je bilo nato dograjenih še 21 hidroelektrarn, v Republiki Avstriji 11, v Republiki Sloveniji še sedem in v Republiki Hrvaški še tri. Mestna občina Maribor je leta 1918 ustanovila mestno električno podjetje, naslednje leto pa je pridobila koncesijo za izgradnjo naprav za razdelitev električnega toka. 3. oktobra 1920 je bila mestna mreža z 22 transformatorji prvič priključena na falsko elektrarno.

Osem dravskih elektrarn pokrije 26% slovenskih potreb. Drava kot nižinska reka med Dravogradom in Mariborom teče v ozki rečni strugi skozi Dravsko dolino in omogoča delovanje šestim stebrskim elektrarnam. V ravninskem delu Dravskega in Ptujskega polja pa sta zgrajeni dve kanalski elektrarni.

V obdobju od 1951 do danes so Dravske elektrarne Maribor v omrežje oddale skoraj 140.000 GWh električne energije, s čimer bi v današnjem času zadostile porabo vseh slovenskih gospodinjstev za obdobje 43 let.

Razstava In zasvetila je luč je pregled HE na reki Dravi v Sloveniji, od prve ideje do izgradnje in njihovega delovanja. Ob ogledu razstave se bodo obiskovalci seznanili z njihovim pomenom za razvoj Maribora in Slovenije, z elektrifikacijo Maribora in njenim pomenom za razvoj industrije, pozabavali pa se bodo tudi z eksperimenti. Razstavo je pripravil muzejski svetovalec Marjan Matjašič ob pomoči muzejske svetovalke Mire Grašič, oblikoval pa jo je Uroš Lehner. Nastala je v sodelovanju z DEM Dravske elektrarne Maribor.

Marjan Matjašič, avtor razstave: »Razstavo posvečamo tisočem graditeljem, konstruktorjem elektrarn na Dravi, strojne in elektro opreme, organizatorjem gradbišč. Spominjamo se tudi gradbincev in monterjev, potapljačev in drugih mož, ki so med delom umrli na gradbiščih elektrarn in pri njihovem vzdrževanju.«

Dr. Aleksandra Berberih-Slana, direktorica: »S to razstavo Muzej narodne osvoboditve Maribor sledi tradiciji proučevanja in predstavljanja industrijske in tehniške dediščine Maribora in SV Slovenije. Glede na to, da je zgodovina našega muzeja tesno povezana z družino, ki je leta 1883 prižgala prve električne žarnice v Slovenije, je takšni razstavi res mesto v našem muzeju. Ob razstavi bomo izdali tudi katalog s podrobnim pregledom nastanka in delovanja HE na Dravi. Zelo nas veseli, da smo v projektu sodelovali z Dravskimi elektrarnami Maribor.«

Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor: »Veseli nas, da je Muzej narodne osvoboditve Maribor prepoznal vrednost naše družbe v regionalnem in širšem okolju in pripravil razstavo izgradnje verige hidroelektrarn na slovenskem delu reke Drave. Dravske elektrarne Maribor s predstavljenimi osmimi velikimi hidroelektrarnami, petimi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami proizvedemo in zagotovimo dobro četrtino potrebne električne energije v državi. In ker je reka Drava energetsko izkoriščena, potrebe sodobnega časa po energiji pa naraščajo, iščemo nove priložnosti proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov. Načrtujemo postavitve dodatnih sončnih in vetrnih elektrarn ter malih hidroelektrarn na pritokih reke Drave in izvajamo raziskave koriščenja geotermalne energije. Pripravljan imamo projekt postavitve črpalne hidroelektrarne in razvijamo tako imenovane hranilnike električne energije, ki bodo ob razvoju prej omenjenih virov slej kot prej nuja. Zavedamo se, da smo z objekti v prostoru gost, a verjamem, da z znanjem in izkušnjami dokazujemo, da je mogoče sobivanje, ki je in bo koristno za vse.«