Mariborsko jezero
Bazen HE Mariborski otok je privlačna rekreacijska površina. V zadnjem desetletju so Dravske elektrarne Maribor uspešno sanirale številne turistično-rekreacijske točke na jezeru. Poglobljeni privezi in dna pri čolnarnah ter turističnih objektih, ureditev iztoka pritoka in izvedba umetnih otočkov
ohranjajo in razširjajo razvojne turistične možnosti jezera. Pri njegovi sanaciji, kakor tudi pri sanaciji Ptujskega jezera, so bile upoštevane možnosti za turistično in rekreativno izrabo vodnih površin.

Ptujsko jezero
Ptujsko jezero je pomembno zatočišče ptic selivk in zlasti redkih in ogroženih ptičjih vrst, ki so tu našle svoj nadomestni habitat. Jezero je tudi zanimiva rekreacijska površina. Dravske elektrarne Maribor so premišljeno ohranjanje njegovih naravnih dragocenosti zasnovale s pilotskim projektom oblaganja brežin in njihove ozelenitve.  

 
Gnezditveni otok za navadno čigro
Na Ptujskem jezeru so Dravske elektrarne Maribor v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic v Sloveniji izvedle doslej največji naravovarstveni projekt, namenjen varovanju kritično ogrožene ptice v državi, umetni otok za gnezdišča navadne čigre. Lokacija je bila izbrana na osnovi natančnega geodetskega posnetka tako, da ustreza potrebam ptic. Otok bo prispeval k ohranjanju navadne čigre, ptice selivke iz rodu pobrežnikov, ki gnezdi le na neporaslih odprtih površinah, predvsem na prodnatih rečnih otokih. Ptica je nekoč gnezdila na prodiščih Drave, spremenjena rečna dinamika pa je vplivala na njihovo zaraščanje in s tem na preseljevanje ptice na druga območja. Leta 2004 sta v Sloveniji gnezdili le še dve koloniji navadne čigre, kritično pomanjkanje gnezdišč pa bi lahko v prihodnje povzročilo popolno izginotje lokalne populacije navadne čigre. Novi otok z razmerami naravnih prodišč ptici vrača njeno življenjsko okolje.

Deponija plavja
Tok reke Drave nosi s seboj različno plavje, ki lahko pri višjih pretokih voda povzroči mašenje turbinskih vtočnih rešetk in s tem zmanjševanje oz. celo prenehanje proizvodnje električne energije, hkrati pa vpliva na ekološko stanje vode v nižjem toku reke. Dravske elektrarne Maribor zato skrbijo za učinkovito odstranjevanje plavja. Od 3000 do 8000 m³ plavja na leto družba odloži na začasno deponijo v okviru HE Zlatoličje. Plavje organskega izvora obravnava kot surovino za nadaljnjo predelavo – zmlet material je po predelavi uporaben kot humus.

Divja vetrnica
Za vzdrževanje hidroenergetskih objektov, pregledovanje brežin po vsem toku Drave ter za pomoč pri vzdrževalnih delih v hidroelektrarnah in pri ekološko pomembnih posegih na akumulacijskih jezerih imajo Dravske elektrarne Maribor posebno delovno plovilo, ki tudi s svojim imenom ponazarja svoj okoljski pomen - Divja vetrnica je poimenovana po rastlini polsenčnih vlažnih območij. Življenjsko okolje plovila so akumulacijska jezera, potencialno rastišče rastline s tem imenom pa Mariborski otok, kjer je cvetica iz družine zlatičevk rasla že pred stoletjem.