Kako torej zagotoviti oskrbo električne energije potrošnikom? Trenutna uvozna odvisnost Slovenije je skoraj 20-odstotna in naj bi se v prihodnji letih še povečevala. Močna interkonekcijska povezanost slovenskega elektroenergetskega sistema za zdaj še omogoča pokritje primanjkljaja z uvozom iz sosednjih držav. Težave z oskrbo v sosednjih državah, predvsem Italiji, pa so v preteklosti pokazale, da ima lahko povečana odvisnost od uvoza negativne posledice za zanesljivost oskrbe. V prihodnjih letih zanesljiva oskrba potrošnikov z električno energijo ni več tako samoumevna, kot smo bili doslej vajeni. Tudi kakšen električni mrk, kakršne so v preteklih letih doživljali v Evropi, ni povsem nemogoč.

Slovenija nima bogatih energetskih virov. Premoga je vedno manj, nahajališč plina in nafte nimamo, možnosti za alternativne energetske vire (sončna in vetrna energija) so skromne. Največjo domačo rezervo energetskih virov tako predstavlja hidroenergija. V Sloveniji je delež hidroenergije v celotni proizvodnji električne energije 28-odstoten.  Hkrati ugotavljamo, da je hidropotencial v Sloveniji izkoriščen manj kot 50-odstotno.

In prav v večji izrabi hidroenergetskega potenciala vidimo v DEM največjo razvojno možnost. Kot največji in najpomembnejši proizvajalec hidroelektrične energije v Sloveniji želimo v DEM svojo vlogo ohraniti, zato smo se razvojno angažirali predvsem na naslednjih področjih:

• pri obnovi starejših proizvodnih agregatov, pri katerih smo povečali moč in proizvodnjo 
• pri pripravi za gradnjo hidroelektrarn na reki Muri
• s finančnim in kadrovskim angažiranjem pri gradnji hidroelektrarn na reki Savi
• pri pripravah na gradnjo črpalne hidroelektrarne Kozjak

Z realizacijo tako ambicioznega razvojnega načrta bi v 15 letih v DEM podvojili sedanjo moč proizvodnih agregatov, proizvodnjo pa povečali za polovico. S tem bi Sloveniji zagotovili pomembne količine zanesljive, varne in cenovno konkurenčne električne energije iz obnovljivih in ekološko najbolj čistih virov.