Novinarsko središče V Dravskih elektrarnah Maribor trojno slavje ob 90. letnici najstarejše elektrarne na reki Dravi (Maribor, 20. maj 2008) Dravske elektrarne Maribor (DEM) so danes na hidroelektrarni (HE) Fala obeležile 90. obletnico njenega delovanja.
Visok jubilej pa ni bil edini razlog za slavje. Ob pogledu na preteklost so se na dogodku ozrli tudi v prihodnost. HE Fala postaja namreč letos s svojo tehnološko dediščino registriran Kulturni spomenik Republike Slovenije, ob tem pa je vse bližje tudi nov projekt stoletja, izgradnja črpalne hidroelektrarne (ČHE) na Kozjaku z daljnovodno povezavo od ČHE do RTP Maribor. V ta namen so se svečanosti na Fali ob ministru Andreju Vizjaku, ki se je skupaj z direktorjem DEM Damijanom Koletnikom vpisal v knjigo obiskovalcev in tako tudi uradno otvoril obogateno »muzejsko« zbirko, udeležili tudi župani vseh treh občin – Selnice ob Dravi, Maribora in Pesnice, ki jih omenjen projekt »prihodnosti« tesno povezuje. Hidroelektrarna Fala je do danes proizvedla 16.761.101.286 kWh električne energije, kar je, za primerjavo, enako količini 13.285.100.000 kWh letne sedanje porabe električne energije v Sloveniji. V času od njenega nastanka pa vse do danes je zagotavljala kruh tisoč zaposlenim in njihovim družinam, sama izgradnja pred devetdesetimi leti pa je pomenila enega največjih tehničnih podvigov tistega časa. Zaradi nje se je v zgodovini razvil tudi kraj ob njeni neposredni bližini, prav tako z imenom Fala. Če je bila prvotna moč elektrarne na Fali 20 MW (5 agregatov po 4 MW), je njena današnja moč po številnih sanacijah in dograditvah skoraj dvakrat večja in znaša 58 MW. Danes HE Fala letno proizvede 260 milijonov kWh, kar predstavlja 10 odstotkov vse proizvedene električne energije na Dravskih elektrarnah Maribor. Pozornost je bila namenjena tudi ogledu nove lokacije ČHE na Dravi. Osnovni koncept izgradnje črpalne hidroelektrarne (ČHE) na Dravi in daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor je izkoristiti naravne danosti za proizvodnjo električne energije med njeno največjo porabo, imenovano tudi vršna energija, prav tako pa omogočiti boljšo izkoriščenost elektrarn, ki proizvajajo pasovno energijo. ČHE bo pomembna tudi kot rezervna moč ob izpadu večjega proizvodnega agregata v elektroenergetskem sistemu Slovenije, hkrati pa bo omogočala nadzor nad močjo in frekvenco v omrežju, zato jo nekateri imenujejo edino skladišče električne energije. Projekt je v postopku umeščanja v okolje in prostor, ki ga vodi Ministrovo za okolje in prostor Republike Slovenije. Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki v projektu nastopajo kot investitor, naj bi gradbeno dovoljenje pridobile do začetka leta 2009. Zaključek projekta oziroma začetek obratovanja je predviden konec leta 2012. Kot zanimivost naj povemo, da je bila v začetku obratovanja elektrarne na Fali glavna skrb takratnih upravljavcev, kako povečati odjem električne energije. Danes se to sliši povsem absurdno, saj se dnevno srečujemo s povsem nasprotnimi težavami. Poraba električne energije je v Sloveniji močno presegla proizvodne zmogljivosti. To pa kaže na nujnost projektov kot je ČHE na Dravi in v okviru nje daljnovodna povezava ČHE–RTP Maribor. Omenjena ČHE bo namreč Sloveniji zagotavljala pomebno količino zanesljive, varne in cenovno konkurenčne električne energije iz obnovljivih in ekološko najbolj čistih virov.
V OKVIRJU HE Fala je torej pričela obratovati že davnega leta 1918 in predstavlja najstarejšo elektrarno na slovenski strani reke Drave. Ob njenem nastanku je bila tudi največja na področju vzhodnih Alp. Njena izgradnja je bila najprej zasnovana z zamislijo, da bo napajala omrežje industrijskega bazena srednje Štajerske z Gradcem. Po prvotnih načrtih naj bi elektrarna Fala sicer začela obratovati že konec leta 1916, vendar pa je začetek prve svetovne vojne načrte temeljito spremenil in gradnja se je skoraj ustavila. Srečna okoliščina je bila začetek gradnje tovarne za proizvodnjo karbida in dušika v bližnjih Rušah, za kar je bilo potrebno precej električne energije. Tako je tudi gradnja elektrarne Fala dobila prioriteto pri nabavi materiala, dodeljeni so ji bili tudi vojni ujetniki in gradnja se je pospešila. V maju 1918 je začelo obratovati prvih pet agregatov od predvidenih sedem, pa še ti so bili slabo izkoriščeni, saj je bila skoraj edini porabnik elektrike tovarna v Rušah, ki pa je v tistem času potrebovala le približno 5 MW moči. Do leta 1926 je poraba električne energije z gradnjo daljnovodov narasla do te mere, da so dogradili šesti, leta 1932 pa še sedmi agregat. V tem obdobju je imela elektrarna tudi velik narodnogospodarski pomen. Pospešila je industrializacijo Maribora z okolico. Oskrba z elektriko pa je segla vse do Prekmurja in Hrvaškega Zagorja. Leta 1936 je proizvodnja električne energije v HE Fala predstavljala petino celotne proizvodnje elektrike v takratni Jugoslaviji. Med drugo svetovno vojno je elektrarna obratovala nemoteno in po njej bila nacionalizirana ter vključena v nastajajoči elektrogospodarski sitem Slovenije. Po zaključku gradnje elektrarn na Dravi je postala pretočna zmogljivost turbin na Fali premajhna glede na preostale elektrarne v dravski verigi. Zaradi izenačitve pretokov s preostalimi elektrarnami je bil leta 1977 dograjen še dodatni osmi agregat s Kaplanovo turbino moči 17 MW, od temeljite prenove ob koncu 90-ih let pa elektrarna deluje le s tremi novejšimi agregati. Po zaključku prenove HE Fala je sedem starih agregatov za vedno prenehalo obratovati. Oprema stare strojnice (generatorji in turbinski regulatorji) ter stara Francisova turbina sta ohranjeni v prvotni obliki in danes predstavljajo veliko vrednost kot del bogate tehniške dediščine prve slovenske hidroelektrarne na Dravi. Ob že omenjeni tehnološki dediščini, pa so elektrarno pred kratkim dopolnili tudi s številnimi novimi razstavnimi eksponati, ki temu zgodovinskemu objektu dajo še dodatno vrednost. HE Fala, ki je bila sicer obiskovalcem na ogled že do sedaj, je odslej tako še bogatejša in vsekakor vredna ogleda. Z letošnjim letom bo HE Fala pridobila tudi časten naziv Kulturnega spomenika državnega pomena.
