HE Zlatoličje izkorišča 33 m padca in pri moči 114 MW omogoča letno proizvodnjo  577 milijonov kWh električne energije. Elektrarna, grajena v času od 1964 do 1969, ima od struge ločena dovodni in odvodni kanal, 4,5 milijona m³ veliko akumulacijsko jezero in jezovno zgradbo v Melju pri Mariboru.

Akumulacijsko jezero elektrarne v dolžini 6,5 km se v celoti razprostira na območju mesta Maribora. Ob industrijski coni v Melju je zgrajen bočni nasip z betonsko tesnitvijo, ki preprečuje pronicanje vode v depresivno območje. Jezovna zgradba ima šest pretočnih polj širine 17 m, opremljenih s segmentnimi zapornicami in vrhnjimi zaklopkami. Prepustna sposobnost jezu je 4200 m³/s. Na jezu je vgrajena mala hidroelektrarna Melje.

Dovodni kanal je dolg 17,2 km, trapezne oblike, delno vkopan, večinoma pa v nasipu. Na dnu in na notranjih pobočjih je obložen z betonsko oblogo, neprepustno za vodo, površine 1,000.000 m². Na začetku kanala je prelivni zid v strugo Drave, ki preprečuje nevarno rast vodne gladine. V Zlatoličju se nahaja klasična strojnica visoke izvedbe z mostnima žerjavoma. Agregata s Kaplanovo turbino sta vertikalna. Zunaj strojnice sta nameščena mrežna transformatorja. Elektrarna je povezana z dvojnim 110 kV daljnovodom v stikališče v Cirkovcah. Pri vtoku in iztoku sta žerjava za vlaganje remontnih zapornic. Vtočni žerjav služi hkrati za čiščenje turbinskih rešetk. 

Odvodni kanal je dolg 6,2 km, trapezne oblike in globoko vkopan v teren. Nizvodno od strojnice v dolžini 300 m je utrjen z betonskimi ploščami. Pred Ptujem se steka v strugo reke Drave oziroma akumulacijo  HE Formin.

Že zdaj največja dravska elektrarna bo svojo moč s prenovo, načrtovano do leta 2009, še povečala. Povečanje bo doseženo z zamenjavo agregatov in druge opreme. Načrtovana prenova obsega tudi sanacijo jezu Melje, namestitev varnostnega zidu na krono dovodnega kanala in razširitev odvodnega kanala.

Prerez strojnice