HE Ožbalt, četrta elektrarna na slovenskem delu Drave, izkorišča energetski potencial Drave na odseku od HE Vuhred do pričetka zajezitve HE Fala. Okoliščina, da je bila grajena kot dvojčica HE Vuhred, je omogočila več poenostavitev, predvsem pri opremi in izvedbi del, kar je pripomoglo k hitrejši gradnji. Elektrarno so pričeli graditi leta 1957, po treh letih pa sta že pričela obratovati dva agregata. Ker ima HE Ožbalt enake energetske parametre kot HE Vuhred, je bila tudi zanjo izbrana stebrna izvedba. 

Po prenovi gornjedravskih elektrarn v 90-ih letih prejšnjega stoletja je bila moč na pragu povečana na 73 MW. Elektrarna s povečano močjo izkorišča 17,4 m padca in ima letno proizvodnjo 305 milijonov kWh.

Z zajezitvijo reke Drave z jezovno zgradbo je nastalo akumulacijsko jezero dolžine 12,7 km. Vsebuje 10,5 milijona m³ vode, od katere se lahko 1,4 milijona m³ izkoristi za proizvodnjo električne energije. Jezovno zgradbo sestavljajo trije turbinski stebri med štirimi pretočnimi polji ter leva in desna obrežna zgradba. V turbinskih stebrih so vgrajene vertikalne Kaplanove turbine in nad njimi generatorji, ki so z 10 kV kabli priključeni  na mrežne transformatorje v zunanjem stikališču. V turbinskih stebrih je tudi vsa potrebna oprema za vodenje posameznega agregata. V sredini 17 m širokega pretočnega polja je vodoravno nameščena železobetonska jezovna preklada, ki deli pretočno polje na zgornji in spodnji del. Pretočno polje zapirata spodnja kotalna tablasta zapornica in zgornja zaklopna. Prepustna zmogljivost vseh štirih polj je 5800 m³/s. Na jezovni zgradbi je nameščen portalni žerjav, potreben za dviganje in spuščanje težjih delov opreme. Zunanje 110 kV stikališče je izvedeno z dvojnimi zbiralkami. Nanje so priključeni trije mrežni transformatorji in tri daljnovodna polja.

HE Ožbalt

Prerez turbinskega stebra

Prerez pretočnega polja