Topografske in geološke raziskave, izvedene takoj po drugi svetovni vojni, so pokazale, da je na tem odseku mogoče zgraditi dve elektrarni. Prva je HE Vuhred, ki izkorišča 17,4 m padca in ima pri moči 72 MW letno proizvodnjo 297 milijonov kWh.

Pričetek gradnje sega v leto 1952. HE Vuhred je bila prva elektrarna v takratni Jugoslaviji, ki je bila projektirana in zgrajena na osnovi lastnih izkušenj ter opremljena izključno z domačo opremo. Prva dva agregata sta se zavrtela leta 1956, tretji leta 1958. V drugi fazi prenove gornjedravskih elektrarn, zaključeni leta 2005, sta bila z zamenjavo turbin in druge opreme povečana moč elektrarne na pragu in pretok.

Akumulacijsko jezero elektrarne v dolžini 13,1 km vsebuje 10,3 milijona m³ vode, od katere se lahko 2,2 milijona m³ izkoristi za proizvodnjo električne energije. Jezovno zgradbo sestavljajo trije turbinski stebri med štirimi pretočnimi polji ter leva in desna obrežna zgradba. V turbinskih stebrih so vgrajene vertikalne Kaplanove turbine in nad njimi generatorji, ki so priključeni na  mrežne transformatorje ob zunanjem stikališču. V turbinskih stebrih je tudi vsa potrebna oprema za vodenje posameznega agregata. V sredini 17 m širokega pretočnega polja je vodoravno nameščena železobetonska jezovna preklada, ki deli pretočno polje na zgornji in spodnji del. Pretočno polje zapirata spodnja kotalna tablasta zapornica in zgornja zaklopna. Prepustna zmogljivost vseh štirih pretočnih polj je 5800 m³/s. Na jezovni zgradbi je nameščen portalni žerjav, potreben za dviganje in spuščanje težjih delov opreme.

Zunanje 110 kV stikališče je tik ob elektrarni in obsega dvojne zbiralke, pet daljnovodnih polj in tri generatorska polja. Elektrarna je z daljnovodi povezana z elektrarnama Vuzenica in Ožbalt ter s stikališčem v Pekrah.

HE Vuhred

Prerez turbinskega stebra

Prerez pretočnega polja