Pomanjkanje delovne sile, mehanizacije in denarja so bili razlogi, da je gradnja elektrarne presegla načrtovane roke. V elektrarno Vuzenica so vgradili prvo v slovensko Kaplanovo turbino, ki jo je izdelal Litostroj. Prvi agregat je pričel obratovati ob koncu leta 1953, dokončana pa je bila šele leta 1957. Po prenovi gornjedravskih elektrarn v 90-ih letih prejšnjega stoletja je bila moč elektrarne povečana za 11,2 MW. Pretočna elektrarna stebrnega tipa izkorišča 13,8 m padca in ima pri sedanji moči 56 MW  letno proizvodnjo 247 milijonov kWh.

Z zajezitvijo reke Drave z jezovno zgradbo je nastalo akumulacijsko jezero dolžine 11,9 km, ki sega vse do zgoraj ležeče elektrarne Dravograd. Vsebuje 7,1 milijona m³ vode, od katere se lahko izkoristi 1,8 milijona m³ za proizvodnjo električne energije.

Jezovno zgradbo sestavljajo trije turbinski stebri med štirimi pretočnimi polji ter leva in desna obrežna zgradba. V vsakem turbinskem stebru je nameščena vertikalna Kaplanova turbina in nad njo generator. V strojnični etaži je še prostor za mrežni transformator, ki je s 110 kV kabli povezan z zunanjim stikališčem.

Štiri pretočna polja širine 18,75 m zapirajo kljukaste železne zapornice, sestavljene iz dveh tabel, ki zmorejo skupaj prepustiti do 5600 m³/s vode. Zaporne table se z Galovimi verigami premikajo z elektromotornimi vitli.

Na jezovni zgradbi je nameščen portalni žerjav, potreben za dviganje in spuščanje vseh težjih delov opreme.

Na platoju nad elektrarno v oddaljenosti 200 m je zunanje 110 kV stikališče z dvojnimi zbiralkami, šestimi daljnovodnimi in tremi generatorskimi polji.

HE Vuzenica

Prerez turbinskega stebra

Prerez pretočnega polja