• sl-SIeng
  • Contact
  • Search

V DEM smo 25. novembra 2011 uspešno pridobili certifikat Družini prijazno podjetje. Z vključitvijo v proces pridobivanja certifikata Družini prijazno podjetje smo se zavedali, da želimo postali ena od mnogih družb, ki ve, da zaposleni potrebujejo fleksibilnost, da ukrepi, sprejeti s certifikatom, prinašajo pozitiven učinek za zaposlene in delodajalca, da najboljše družbe v svetu dajejo poudarek usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, kar je hkrati tudi družbeno odgovorno.

×

Okoljski projekti

Nenehno kroženje snovi deluje s stalnimi urejanji, preusmerjanji, vrnitvami k prvotnosti. Dravske elektrarne Maribor za ohranjen značaj voda skrbijo s sanacijami jezer in brežin, z zagotavljanjem življenjskega prostora za rastlinstvo, živalstvo in ljudi, s premišljenimi okoljskimi projekti. Pri teh ni pomembna le njihova izvedba, temveč tudi način izvajanja načrtovanih del, ki morajo biti zasnovana tako, da ne povzročijo novih ekoloških obremenitev.

Črneški zaliv

Mariborsko jezero

Črneški zaliv oziroma Dravograjsko jezero spada med redke izginevajoče sekundarne močvirske ekosisteme z veliko pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. Raznolikost rastlinskih in živalskih vrst ter pestrost močvirskih bivališč ga uvrščajo med naravovarstveno najpomembnejša mokrišča v Sloveniji. Redek ekosistem je življenjski prostor ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, to območje je uvrščeno tudi v evropsko omrežje Natura 2000. S sanacijami oziroma čiščenjem mulja v Črneškem zalivu zagotavljamo ugodno ohranitveno stanje zaliva in preprečujemo, da bi se ob nizkem vodostaju Drave pojavili predeli zaliva, ki bi bili brez vode.

Zaliv Tilkova mlaka

Mariborsko jezero

V okviru ekološke sanacije čiščenja sedimentov v bazenih DEM je bila predvidena tudi sanacija Tilkove mlake v bazenu HE Vuhred. Predel Tilkove mlake je bil močno zamuljen in zasut, kar je povzročal levi pritok Suhi potok, ki je ob večjih padavinah nanašal v zaliv Tilkove mlake ogromne količine proda, prav tako pa je zamuljenost povzočal tudi transport lebdečih delcev Drave oziroma mulja, ki se je usedal na mestu razširitve. V fazi obratovanja HE Vuhred gladina niha za cca 1 m. Pri nižji gladini je bilo območje Tilkove mlake na vzhodnem delu pred sanacijo povsem kopno, le zahodni del je bil prekrit z vodo. Kopni del na vzhodu zaliva še ni kazal začetkov zaraščanja, ob daljšem nizkem vodostaju pa je oddajal neprijeten vonj. Zahodni del zaliva je bogat s podvodnimi makrofiti in po podatkih Ribiške družine Radlje ob Dravi omogoča tudi drst številnim ribjim vrstam. S sanacijo kopnega dela zaliva smo preprečili tudi, da bi ob nenadnih spremembah nihanja vodne gladine obstajala nevarnost pogina rib, ker bi ostale na suhem.

Zaliv Vas v bazenu HE Vuhred

Mariborsko jezero

Ekološka sanacija Vaškega zaliva zajema izvedbo ukrepov, ki bodo ob čiščenju mulja iz Vaškega zaliva in ob njegovemu odlaganju (Vaški potok se izliva v sam zaliv) na območju Vaškega zaliva pripomogli k zmanjšanju obsega odlaganja mulja na tem mestu v prihodnje. Širše območje, na katerem se nahaja tudi Vaški zaliv, je zavarovano kot izjemno pomemben habitat številnih zavarovanih in ogroženih vrst z uredbo o posebnih varstvenih območjih Natura 2000.

Cilj sanacije je izboljšanje funkcionalnosti energetskega objekta, pri tem pa uporabiti naravovarstveno sprejemljive ureditve. Predvideni ukrepi morajo vsaj ohraniti obstoječe stanje favne in flore območja. Ob ustrezni rabi bodo predvideni posegi pripomogli k ohranjanju varstvenih ciljev narave.

Čiščenje mulja pred jezovno zgradbo HE Vuhred

Mariborsko jezero

Pred jezovno zgradbo HE Vuhred smo na levem bregu v neposredni bližini levega krilnega zidu jezovne zgradbe morali očistiti mulj, ki se je ob povečanih pretokih odlagal neposredno na levo stran pred jezovno zgradbo in s tem povzročal zamuljenost zapornic prvega pretočnega polja ter ogrožal nemoteno obratovanje elektrarne.

Mariborsko jezero

Mariborsko jezero

Bazen HE Mariborski otok je privlačna rekreacijska površina. V zadnjem desetletju so Dravske elektrarne Maribor uspešno sanirale številne turistično-rekreacijske točke na jezeru. Poglobljeni privezi in dna pri čolnarnah ter turističnih objektih, ureditev iztoka pritoka in izvedba umetnih otočkov ohranjajo in razširjajo razvojne turistične možnosti jezera. Pri njegovi sanaciji, kakor tudi pri sanaciji Ptujskega jezera, so bile upoštevane možnosti za turistično in rekreativno izrabo vodnih površin.

Ptujsko jezero

Ptujsko jezero je pomembno zatočišče ptic selivk in zlasti redkih in ogroženih ptičjih vrst, ki so tu našle svoj nadomestni habitat. Jezero je tudi zanimiva rekreacijska površina. Dravske elektrarne Maribor so premišljeno ohranjanje njegovih naravnih dragocenosti zasnovale s pilotskim projektom renaturacije brežin Ptujskega jezera.

Gnezditveni otoki za navadno čigro

Na Ptujskem jezeru so Dravske elektrarne Maribor v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic v Sloveniji  že leta 2004 izvedle pomemben naravovarstven projekt, večji gnezditveni otok za navadno čigro. Z dobrim sodelovanjem med DEM in DOPPS sta na Ptujskem jezeru v letu 2014 zrasla še dva umetna otoka za gnezdišča navadne čigre, ki sta pokrita s prodom. Otoki prispevajo k ohranjanju navadne čigre, ptice selivke iz rodu pobrežnikov, ki gnezdi le na neporaslih odprtih površinah, predvsem na prodnatih rečnih otokih. Ptica je nekoč gnezdila na prodiščih Drave, spremenjena rečna dinamika pa je vplivala na njihovo zaraščanje in s tem na preseljevanje ptice na druga območja. Leta 2004 sta v Sloveniji gnezdili le še dve koloniji navadne čigre, kritično pomanjkanje gnezdišč pa bi lahko v prihodnje povzročilo popolno izginotje lokalne populacije navadne čigre. Novi izvedeni otoki v okviru projekta z razmerami naravnih prodišč ptici vračajo njeno življenjsko okolje.

Odstranjevanje plavja iz Drave

Tok reke Drave nosi s seboj različno plavje, ki lahko pri višjih pretokih voda povzroči mašenje turbinskih vtočnih rešetk in s tem zmanjševanje oziroma celo prenehanje proizvodnje električne energije, hkrati pa vpliva na ekološko stanje vode v nižjem toku reke. V skladu s koncesijsko pogodbo za izrabo Drave in družbeno ter okoljsko odgovornostjo na vseh hidroelektrarnah DEM skrbimo za redno odstranjevanje plavja. 

Vse hidroelektrarne imajo v okviru svoje infrastrukture zgrajene tudi začasne deponije plavja, na katere se začasno (do odvoza) shranjuje plavje, ki ga z lastnim vzdrževalnim osebjem odstranimo iz reke. S tem omogočamo optimalno izkoriščanje vodnega potenciala za proizvodnjo električne energije in ugodno vplivamo na nemoteno pretočnost  Drave.

Glede na hidrologijo na letnem nivoju odstranimo cca. 1000 ton plavja (v letu 2012, ko so pretoki dosegli velikost skoraj 1000-letnih vod, smo odstranili  celo cca. 5000 ton), ki ga je nato treba ustrezno sortirati in odstraniti v skladu z zahtevami zakonodaje, ki ureja odstranjevanje odpadkov. Plavje organskega izvora se obravnava kot surovina za nadaljnjo predelavo – zmlet material je po predelavi uporaben kot humus.

Odstranjevanje  plavja predstavlja, tako z obratovalnega kot tudi varnostnega vidika (pretočnost, zmanjševanje možnosti poplav, odstranjevanje odpadkov) zelo pomembno aktivnost v okviru delovanja DEM.

Za vas načrtujemo nove proizvodne objekte.

Za več informacij pokličite 080 11 40

ELEKTRIČNA MOBILNOST

emobilnost.eu