• sl-SIeng
  • Contact
  • Search

V DEM smo 25. novembra 2011 uspešno pridobili certifikat Družini prijazno podjetje. Z vključitvijo v proces pridobivanja certifikata Družini prijazno podjetje smo se zavedali, da želimo postali ena od mnogih družb, ki ve, da zaposleni potrebujejo fleksibilnost, da ukrepi, sprejeti s certifikatom, prinašajo pozitiven učinek za zaposlene in delodajalca, da najboljše družbe v svetu dajejo poudarek usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, kar je hkrati tudi družbeno odgovorno.

×

Vpliv na okolje

Splošno

V postopku priprave DPN za ČHE na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolja (Odločba Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. 354-09-29/2006, z dne: 31.03.2006). Sestavni del postopka je izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Prvi korak je Okoljsko poročilo, ki je kot elaborat, izdelan v skladu s spremembami prostorskih ureditev, z upoštevanja pripomb z javnih razgrnitev in obravnav DPN. V okoljskem poročilu so opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi obravnavanih posegov predmetnega DPN na okolje, ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. Z okoljskega vidika se presojajo ureditev strojnice, deponije viškov zemeljskega materiala, transportna cesta od zgornjega akumulacijskega bazena, tlačni cevovod, zgornji akumulacijski bazen, predvidena stabilizacija brežine v Dravi in daljnovodna povezava. Ugotovitev dopolnjenega okoljskega poročila za pripravo državnega prostorskega načrta za Črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE - RTP Maribor, opredeljen s »Programom priprave DLN za ČHE na Dravi in DV povezavo ČHE - RTP Maribor (UL RS št. 45/06) je, da je izvedba plana ob upoštevanju zakonskih predpisov, smernic nosilcev urejanja prostora ter predlaganih omilitvenih ukrepov, v skladu z okoljskimi cilji plana in je z vidika vplivov na okolje sprejemljiva.

Predstavitev nekaterih pomembnejših vplivov na okolje
Oskrba in kakovost pitne vode

Glede problematike vplivov izgradnje ČHE na vodna zajetja je bila izdelana študija »Določitev vpliva ČHE Kozjak na podzemne vode - območja akumulacijskega bazena, tlačnega rova in strojnice (IRGO, IEI; julij-avgust 2008). Iz študije je razvidno da bi gradnja v določeni meri sicer lahko vplivala na izdatnost in kvaliteto podzemnih vod, vendar bo dejanske vplive mogoče ovrednotiti šele po vzpostavitvi hidrogeološkega monitoringa, kot podlago za naslednjo fazo izdelave projektne dokumentacije.

Poleg obveznosti o vzpostavitvi monitoringa in ukrepov, ki jih je potrebno izvesti na podlagi rezultatov spremljanja stanja, je uredbi o DPN navedena tudi obveza investitorja oziroma izvajalca del, da mora med gradnjo zagotoviti nemoteno oskrbo objektov s pitno vodo.

Posegi v gozdove

V uredbi o DPN je opredeljena obveznost investitorja oz. izvajalcev, da sprotno obvešča prizadeto prebivalstvo o vseh aktivnostih, ki zadevajo načrtovane prostorske ureditve in ukrepi varstva gozdov. Vsi posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena najmanjša škoda na gozdnem rastju in tleh, sečnja gozda mora biti izvedena strokovno po dokazilu sečnje, ki ga da pristojni predstavnik Zavoda za gozdove, v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje sečnje in ravnanje s sečnimi ostanki, pri sestojih z večjim deležem smreke je predvidena izvedba dodatnih ukrepov zaradi varstva pred podlubniki.

Cestne povezave med gradnjo in po gradnji ter druga infrastruktura

V sklopu strokovnih podlag za DPN sta bili izdelani študiji v kateri so bile obravnavane rešitve možnih cestnih povezav, ki so bile glede na morfološke in geološke pogoje ocenjene kot izvedljive in ustrezne namenu. V okviru ureditev bodo pred gradnjo po potrebi ustrezno urejene obstoječe ceste, ki se bodo uporabljale med gradnjo. Po zaključeni gradnji je predvidena sanacija vseh zaradi gradnje nastalih poškodb. V DPN je opredeljena obveznost investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji, da zagotavlja varnost in nemoteno rabo sosednjih objektov in zemljišč, ustrezen potek motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti ter ureditev vseh cest, ki bi morebiti služile obvozu ali prometu med gradnjo že pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija vseh poškodb. V DPN je opredeljena tudi obveznost investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji, da zagotavlja varnost in nemoteno rabo sosednjih objektov in zemljišč, da zagotavlja zaščito ali prestavitev obstoječe infrastrukture in eventualnih poškodb, ki bi nastale zaradi izvajanja državnega prostorskega načrta. V času gradnje bo vzpostavljen okoljski monitoring (vibracije, hrup, prašenje, vpliv na zajetja za lastno oskrbo s pitno vodo,…) vključno s posnetkom ničelnega stanja objektov v vplivnem območju. Poleg obveznosti o vzpostavitvi monitoringa in ukrepov, ki jih je potrebno izvesti na podlagi rezultatov spremljanja stanja, je uredbi o DPN navedena tudi obveza investitorja oziroma izvajalca del, da mora kriti tudi stroške eventualnih poškodb, ki bi nastale zaradi izvajanja državnega prostorskega načrta. Odškodnino določi zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin.

Vpliv povečanega prometa
Vibracije

Jakost vibracij zaradi prometa je v največji meri odvisna od stanja cestne konstrukcije. Izvajalec gradbenih del in investitor sta dolžna redno pregledovati stanje cestne konstrukcije. V kolikor ne bo udarnih jam in večjih neravnin, tudi vibracij, ki bi lahko kvarno vplivale na objekte ni pričakovati. Med gradnjo se bo vršil monitoring vibracij. Na osnovi njegovih rezultatov oz. morebitnih poškodb objektov se bo ocenila škoda, ki jo je investitor oz. izvajalec gradbenih del dolžan tudi povrniti.

Hrup

Med gradnjo bo število tovornih vozil na dan omejeno tako, da v času najintenzivnejših gradbenih del pri najbližjih objektih ne bodo presežene dopustne ravni hrupa. V kolikor bo monitoring med gradnjo pokazal prekomejne vrednosti hrupa, se bodo izvajali dodatni omilitveni ukrepi.

Emisije

Ocenjeno je, da bodo emisije onesnaževanja zunanjega zraka zaradi transporta gradbenega in zemeljskega materiala nižje od mejnih vrednosti. Med gradnjo mora investitor zagotoviti monitoring onesnaženja zraka in hrupa. Na podlagi monitoringa vzpostavljenega v času gradnje.

Tveganje v zvezi z varnostjo jezu

Pred pogonom ČHE Kozjak je potrebno vzpostaviti tudi na področju zgornjega akumulacijskega bazena sistem tehničnega opazovanja, ki bo natančno popisan v sklopu celotnega monitoringa HE in sicer v posebnem projektu »Projektu tehničnega opazovanja objekta«, ki bo zajemal vsa opazovanja, spremljanja ter analiziranja navedenih ter po potrebi še drugih parametrov zahtevanih v funkciji varovanja objekta. Ves sistem bo avtomatiziran in bo kompatibilen obstoječemu sistemu tehničnega opazovanja gradbenih objektov v sklopu DEM. Registracija izbranih podatkov sistema tehničnega opazovanja bo potekala v 15 minutnih intervalih (to je aplikacijska nastavitev), sicer bodo podatki z vsakega opazovanega mesta dostopni neprekinjeno. V ta namen bo potrebno (poleg dopolnitve obstoječega sistem zajemanja in arhiviranja podatkov na centralnem mestu) na objektu zagotoviti trajna opazovalna mesta.

V sklopu sistema tehničnega opazovanja zgornjega akumulacijskega bazena se bodo opazovali sledeči sklopi meritev:

  • Deformacije
    • horizontalni pomiki
    • vertikalni pomiki
    • rotacije
    • dilatacije in izbrani delovni stiki
  • Vodostaji, pritiski, filtracije in količina precejne vode
    • zgornji akumulacijski bazen in bazen drenažnih črpalk
    • gladina in porekla podtalnice
    • piezometrični pritiski
    • filtracijske hitrosti
    • količina vode
  • Preiskave in vizuelni pregledi
    • objekti nasipov in hodnikov

Predhodno je potrebno določiti tudi kritične parametre za posamezne merjene vrednosti in program ukrepanja v slučaju doseganja ali preseganja le teh.

http://www.uradni-list.si/1/content?id=102336

 

 

 

 

Za vas načrtujemo nove proizvodne objekte.

Za več informacij pokličite 080 11 40

ELEKTRIČNA MOBILNOST

emobilnost.eu