• sl-SIeng
  • Contact
  • Search

V DEM smo 25. novembra 2011 uspešno pridobili certifikat Družini prijazno podjetje. Z vključitvijo v proces pridobivanja certifikata Družini prijazno podjetje smo se zavedali, da želimo postali ena od mnogih družb, ki ve, da zaposleni potrebujejo fleksibilnost, da ukrepi, sprejeti s certifikatom, prinašajo pozitiven učinek za zaposlene in delodajalca, da najboljše družbe v svetu dajejo poudarek usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, kar je hkrati tudi družbeno odgovorno.

×

Vplivi EMS na zdravje

Zdravstveni vidiki izpostavljenosti EM sevanjem se obravnavajo pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). V skladu z ustanovno listino WHO je zdravje definirano kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne le odsotnost bolezni ali okvare. Ocene zdravstvenega tveganja, ki jih podaja ta organizacija predstavljajo konceptualni okvir za pregled informacij, pomembnih za oceno zdravstvenih oziroma okoljskih rezultatov.

Učinke EM sevanj omrežne frekvence podrobneje obravnava razkisava: Extremely Low Frequency Fields, Environmental Health Criteria, Monograph No. 238, World Health Organization, 2007, ki se osredotoča na preučevanje vplivov EM polj na:

  • biofizikalne mehanizme,
  • živčne sisteme,
  • nevroendokrine sisteme,
  • nevrodegenerativne bolezni,
  • bolezni srca in ožilja,
  • imunski in hematološki sistem,
  • reprodukcijo in razvoj,
  • pojavnost karcinoma.

Ugotovitve te raziskave so strnjene v oceno zdravstvenega tveganja za izpostavljenost EM poljem omrežne frekvence. Glede na potencialne učinke so tveganja združena v akutne in kronične učinke. Med akutne oziroma takojšnje biološke učinke sodijo vsi učinki, ki bi lahko imeli takojšne škodljive posledice za zdravje. Te učinke se obvladuje z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, ki so definirane v Smernicah Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP). Skladnost s temi smernicami zagotavlja ustrezno zaščito pred akutnimi učinki.

Med kronične učinke sodijo posledice dolgotrajnega izpostavljanja EM poljem omrežne frekvence. Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje bolezni srca in ožilja oziroma možnost razvoja pljučnega raka. Znanstveni dokazi kažejo, da med šibkim magnetnim poljem omrežne frekvence in tveganji za pojav teh bolezni ni vzročne povezave.

Nekateri znanstveni dokazi pa kažejo, da bi vsakodnevna izpostavljenost šibkim magnetnim poljem (0,4 T) lahko predstavlja tveganje za pojav levkemije pri otrocih. Ti temeljijo na epidemioloških študijah, ki kažejo dosleden vzorec povečanega tveganja za pojav levkemije. Negotovost ocen je namreč prevelika in bi lahko vodila do pristranskih trditev ali napačnih sklepov. To povezavo zavrnejo praktično vsi laboratorijski in mehanistični dokazi, ki temeljijo na spremembah bioloških funkcij in stanja bolezni.

Dokazi, ki bi potrdili vzročno povezavo med izpostavljenost šibkim magnetnim poljem omrežne frekvence in možnostjo pojava levkemije pri otrocih, torej niso ustrezni. Vendar je ocena, da je tveganje za pojav bolezni povečano, dovolj pomembno za nadaljevanje aktivnosti na tem področju, na kar opozarja tudi avtor mnogih člankov s tega področja Denis Henshaw. WHO pa pri tem še posebej priporoča uporabo previdnostnih pristopov, ob opozorilu, da samovoljno nižanje mejnih vrednosti izpostavljenosti ICNIRP lahko začne spodkopavati znanstvene podlage, na katerih temelji sistem obvladovanja zdravstvenega tveganja zaradi izpostavljenosti EM poljem.

V Republiki Sloveniji ureja varovanje pred prekomerno izpostavljenostjo elektromagnetnim sevanjem Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS 70/96). Čeprav je bil predpis sprejet konec leta 1996 ima vgrajen previdnostni koncept. Tega predstavljajo znižane mejne vrednosti za nove vire EM polja, ki delujejo z omrežno frekvenco. Te mejne vrednosti znašajo eno desetino mejnih vrednosti izpostavljenosti iz Smernic ICNIRP. Omenjen predpis je predstavljal podlago pri ocenjevanju pričakovane obremenitve okolja z EM sevanjem.

Za naše razmere je značilno, da potrebno oddaljenost bivalnih površin od osi daljnovoda definira električno polje. Najmanjši potreben odmik daljnovoda od poselitvenega območja določa oddaljenosti, kjer izračunane vrednosti električne poljske jakosti padejo pod mejno vrednost 500 V/m. Izračuni izhajajo iz predpostavke, da lahko napetost na priključnem DV 2 x 400 kV znaša 420 kV. Potrebna oddaljenost pri tej napetosti pa znaša 36 m od osi daljnovoda, če je višina spodnjega vodnika 10 m nad tlemi. Ne glede na rezervo izhodiščnih predpostavkah izračunov, je upoštevana dodatna 10% rezerva pri določitvi razdalje, s čimer pridemo do 40 m, ki je torej navzgor zaokrožena potrebna oddaljenost osi daljnovoda od poselitvenih območij. Na oddaljenosti 40 m od osi daljnovoda znašajo izračunane vrednosti magnetnega polja 2,5 T, ob upoštevanju teoretično možne obremenitve, ki se praktično ne pojavijo pri normalnem obratovanju nadzemnih vodov. Kot informacijo lahko podamo, da magnetno polje pade pod vrednost 0,4 T na oddaljenosti 75 m od teoretično maksimalno obremenjenega daljnovoda. Glede na povedano lahko vidimo, da se z odmikom osi daljnovoda 40 m od poselitvenih območij zagotavljajo ustrezni kriteriji tudi s stališča zdravstvenega tveganja za izpostavljenost EM poljem, ki jih priporoča WHO.

Druge omejitve rabe prostora so povezane z varovalnimi pasi linijske infrastrukture. Varovalni pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega voda poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda in za 400 kV daljnovode znaša 40 m. Zahteve po večji oddaljenosti od 40 m od osi daljnovoda nimajo pravne podlage v pravnem redu Republike Slovenije.

Za vas načrtujemo nove proizvodne objekte.

Za več informacij pokličite 080 11 40

ELEKTRIČNA MOBILNOST

emobilnost.eu