• sl-SIeng
  • Contact
  • Search

V DEM smo 25. novembra 2011 uspešno pridobili certifikat Družini prijazno podjetje. Z vključitvijo v proces pridobivanja certifikata Družini prijazno podjetje smo se zavedali, da želimo postali ena od mnogih družb, ki ve, da zaposleni potrebujejo fleksibilnost, da ukrepi, sprejeti s certifikatom, prinašajo pozitiven učinek za zaposlene in delodajalca, da najboljše družbe v svetu dajejo poudarek usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, kar je hkrati tudi družbeno odgovorno.

×

Najpogostejša vprašanja in odgovori

Spoštovani,

za vašo čim boljšo informiranost smo na tej strani pripravili najpogostejša vprašanja, povezana z izgradnjo črpalne hidroelektrarne na reki Dravi (ČHE) in potrebno daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor, ter odgovore nanje. Če na svoje vprašanje ne najdete odgovora, vas vljudno vabimo, da nas obiščete v naši informacijski pisarni.

Odgovore na vprašanja v zvezi s tveganji pri postavitvi daljnovodov so pripravili neodvisni strokovnjaki Foruma o elektromagnetnih sevanjih (kratko Forum EMS).

Forum EMS je projekt, ki skrbi za objektivno, nepristransko in strokovno podprto komuniciranje o problematiki EMS. Svoje delo opira izključno na znanstvene temelje in sledi izhodiščem vodilnih mednarodnih institucij s področja varovanja zdravja in okolja pred EMS. Namenjen je vsem, ki iščejo odgovore na pereče probleme s področja EMS. To so predvsem vladne in nevladne organizacije, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, mediji, strokovnjaki z različnih področij in seveda najširša javnost. Projekt Forum EMS posega na vse ravni obveščanja in komuniciranja z namenom promocije znanstvenih ugotovitev in izhodišč najpomembnejših mednarodnih organizacij s področja varstva pred EMS. Poudarek je na raziskovanju in posredovanju novih znanstvenih spoznanj in rezultatov odmevnih domačih in tujih raziskav najširši javnosti v razumljivi obliki.
Več informacij o projektu Forum EMS lahko najdete na spletni strani projekta www.forum-ems.si.

Zemljišča – odškodnine, odkupi in služnosti

Za izvedbo projekta ČHE Kozjak bodo potrebna zemljišča, ki so predstavljena v državnem prostorskem načrtu za ta objekt. Veljavni predpisi s področja urejanja prostora in urejanja premoženjsko pravnih zadev določajo, da so vsa zemljišča, ki so zaradi gradnje ČHE in DV prizadeta in so v ureditvenem območju DPN predmet odkupa ali cenitev odškodnine zaradi omejene rabe teh zemljišč in za služnost. Nepremičnine izven območja, določenega z mejo DPN, v skladu z zakonom niso predmet odkupa, služnosti in tudi ne cenitve zaradi odškodnine, razen v primeru eventualnih poškodb, ki bi nastale zaradi izvajanja državnega prostorskega načrta, to se pravi zaradi same gradnje in dostopov do zemljišč, kjer se bo gradnja izvajala. Odškodnino določi zapriseženi sodni cenilec, skladno s predpisi za določitev odškodnin.

Investitor sporazumno sklene pogodbe o ustanovitvi služnosti z lastniki zemljišč v koridorju daljnovoda. Odškodnina za zemljišče, na katerem stoji steber (zasedba ca. 100 m2) je sestavljena iz odškodnine za služnost (velikostni red tržne vrednosti zemljišča, ki dosega vrednost zemljišča). Za ustanovitev služnosti na trasi DV (območje med stebroma) se sklene dogovor o vrednosti odškodnine zemljišča. Posebej se dogovori in izplača še odškodnine za vso povzročeno škodo na kulturi zemljišča (kmetijski pridelki, poškodba opreme na zemljišču ipd.). Investitor je v času gradnje dolžan povrniti vso nastalo škodo in poravnati vse vrste nastalih škod.

Tehnologija

Kdaj se bo začela in kdaj končala izgradnja črpalne hidroelektrarne na Dravi?
Ali je tak način gradnje, kot je predviden pri črpalni hidroelektrarni na Dravi, varen?
Ali taka hidroelektrarna že kje obstaja, in če da, kakšna je?
Ali bo cevovod od akumulacijskega jezera do strojnice viden?
Kako veliko bo akumulacijsko jezero in kje natančno bo?
Katere koristi bodo imele posamezne občine (Selnica ob Dravi, Pesnica, Maribor in Duplek) od izgradnje črpalne HE na Dravi?
Kakšna je investicija v črpalno hidroelektrarno na Dravi?
Ali bo možno akumulacijsko jezero uporabljati v druge namene, na primer za turizem?
Preko katerega daljnovoda se bo črpalna hidroelektrarna na Dravi vključila v omrežje?
Kdo nadzira gradnjo daljnovodov in katere so omejitve za njihovo postavitev?
Zakaj je izgradnja ČHE na Dravi tako pomembna?
Kakšni so vplivi črpalne hidroelektrarne na Dravi na okolje (hrup, rastlinski in živalski svet)?
Ali bo v času gradnje moteč promet v občini?
Kako bodo občani spremljali izgradnjo ČHE na Dravi?

Daljnovod

Kaj so elektromagnetna sevanja (EMS)?
Kaj so električna in kaj magnetna polja?
Kje lahko najdemo električna in magnentna polja?
Katera je osnovna merska enota za merjenje sevanja?
Kako in s čim merimo magnetno polje?
Kam uvrščamo daljnovode in elektroenergetski sistem?
Kako je z električnimi in magnetnimi polji doma?
Katere naprave v našem domu oddajajo največja polja?
Kakšna je razlika med sevanjem sušilnika za lase in daljnovoda?
Kaj vemo o vplivih električnih in magnetnih polj na zdravje?
Slišal sem, da magnetna polja povzročajo otroško levkemijo. Ali je to res?
Kakšno je stališče vodilnih mednarodnih organizacij o možnih škodljivih vplivih nizkofrekvenčnih polj na zdravje?
Živim v bližini transformatorske postaje. Katerim sevalnim obremenitvam sem tako izpostavljen?
Ali je življenje v bližini daljnovoda škodljivo za zdravje?
Kakšni so potrebni odmiki daljnovodov od ljudi glede na slovensko uredbo?
Kakšna je jakost sevanja daljnovoda 100 m od prebivališča?
Ali je v Sloveniji zakonsko določen nadzor nad sevanji daljnovodov?

Tehnologija

Kdaj se bo začela in kdaj končala izgradnja črpalne hidroelektrarne na Dravi?
Potem ko smo v družbi Dravske elektrarne Maribor leta 2005 pridobili energetsko dovoljenje za objekt ČHE, s čimer je bil ta uvrščen v energetski načrt izgradenj energetskih objektov v Republiki Sloveniji, smo v sredini istega leta posredovali tudi vlogo za pobudo za začetek postopka državnega lokacijskega načrta, s čimer se je začelo umeščanje objekta v okolje in prostor. Postopek umeščanja predpisuje in vodi država, le-ta je bil končan konec leta 2010 in v 2011, objavljen v Uradnem listu RS Uradni list RS, št. 12/2011, z dne 25. 2. 2011. Nadaljnje je potrebno pridobiti še gradbeno dovoljenje, kar bo pomenilo zeleno luč za začetek gradnje.

na vrh

Ali je tak način gradnje, kot je predviden pri črpalni hidroelektrarni na Dravi, varen?
Čeprav je do izgradnje dolga pot, se v družbi DEM na ta projekt intenzivno pripravljamo že več let. Izkušnje, ki smo jih pridobili pri dosedanjih izgradnjah in obnovah, namreč kažejo, da je tako delo strokovno izredno zahtevno in obsežno. Ker se tega dobro zavedamo, smo do sedaj in bomo tudi v prihodnje pri pripravi projekta skupaj s strokovnjaki z različnih področij preučili vse možnosti in predloge ter upoštevali vsa morebitna tveganja. Že sedaj pa lahko zagotovimo, da bo objekt povsem varen, kot so varni obstoječi tovrstni objekti.

na vrh

Ali taka hidroelektrarna že kje obstaja, in če da, kakšna je?
Tovrstne črpalne hidroelektrarne so danes redna praksa po svetu. Ena črpalna HE pa je zgrajena tudi v Sloveniji, natančneje v Avčah, in smo jo z občinskimi svetniki občine Selnica ob Dravi tudi obiskali. Načrtujemo, da bomo na ogled peljali tudi vse ostale zainteresirane občane v okviru dejavnosti, ki jih načrtujemo v informacijski pisarni.

na vrh

Ali bo cevovod od akumulacijskega jezera do strojnice viden?
Cevovod, ki bo povezoval akumulacijsko jezero na Koblarjevem vrhu in strojnico ob Dravi, bo v celoti potekal pod zemljo in ne bo viden.

na vrh

Kako veliko bo akumulacijsko jezero in kje natančno bo?
Akumulacijsko jezero s približno tremi milijoni kubičnih metrov vode bo na območju Kolarjevega vrha. Tam je konfiguracija terena izredno ugodna. Največ pozornosti bomo namenili utrditvi naravnih brežin. Prostor je optimalen tudi glede na položaj strojnice, ki bo nekaj več kot 700 metrov nižje, kolikor znaša tudi bruto padec.

na vrh

Katere koristi bodo imele posamezne občine (Selnica ob Dravi, Pesnica in Maribor ) od izgradnje črpalne HE na Dravi?
Družba Dravske elektrarne Maribor v skladu s poslanstvom pomaga pri družbenem in ekonomskem razvoju slehernega okolja, v katerega vstopa. Neposredne koristi je gotovo zaznati v različnih dajatvah gospodarstva, pogosto pa je zaradi sovlaganj deležna dodatne spodbude tudi infrastruktura. V obliki sponzorstev in donacij podpiramo mnoge izobraževalne, kulturne, športne, humanitarne ter družbeno koristne dejavnosti. V Mariboru smo tako na primer podprli ustanovitev Medicinske fakultete, finančno podpiramo prireditve Slovenskega narodnega gledališča Maribor, prireditve Lent ter številne druge kulturne, športne in družbeno koristne dejavnosti. Prepričani smo, da nam bo v tesnem sodelovanju tudi v občinah Pesnica in Selnica ob Dravi uspelo identificirati in uskladiti stališča glede skupnih projektov, ki bodo v dobro občine, kjer skupaj delamo in živimo.

na vrh

Kakšna je investicija v črpalno hidroelektrarno na Dravi?
Na podlagi sedanje stopnje obdelave projekta črpalne hidroelektrarne na reki Dravi (ČHE Kozjak) je ocenjena investicijska vrednost ČHE na Dravi 385 milijonov evrov.

na vrh

Ali bo možno akumulacijsko jezero uporabljati v druge namene, na primer za turizem?
Brez dvoma bo akumulacijsko jezero na Kolarjevem vrhu bistveno poseglo v obstoječo krajino in jo preoblikovalo. Katere prednosti bo prineslo samemu kraju z dejavnostmi ob njem, bo treba šele opredeliti. Že danes pa je treba povedati, da v jezeru kopanje ne bo mogoče.

na vrh

Preko katerega daljnovoda se bo črpalna hidroelektrarna na Dravi vključila v omrežje?
Dejstvo je, da vključitev nove elektrarne v obstoječe omrežje brez dodatnega daljnovoda ni možna. Treba je izgraditi nov daljnovod, ki bo omogočal vključitev v obstoječe omrežje. Izbrana različica daljnovodne povezave bo speljana preko Kozjaka z dvosistemskim daljnovodom in vzankanjem v obstoječi daljnovod DV 2x 400-kV RTP Maribor.Omenjena različica je bila namreč z ocenjevanjem in primerjanjem po vseh izbranih skupinah kriterijev opredeljena kot najustreznejša, predvsem zaradi prostorskega vidika in z vidika manjših vplivov na infrastrukturo.

na vrh

Kdo nadzira gradnjo daljnovodov in katere so omejitve za njihovo postavitev?
Gradnjo daljnovodov nadzira investitor s svojimi strokovnjaki pod pogoji Zakona o graditvi objektov neprekinjeno ves čas gradnje. Celotno gradnjo pa nadzirajo vzporedno tudi državni inšpekcijski organi, ki kontrolirajo skladnost izvedbe s projektom ali druga odstopanja od projekta. Pred začetkom uporabe pa se izvede tehnični pregled daljnovoda z vseh vidikov grajenja in njegove nadaljnje uporabe v eksploataciji. Omejitve postavitve daljnovoda oziroma njegovega poteka – trase izhajajo iz samega prostora ter pogojev, pridobljenih v času projektiranja v postopku lokacijskega načrta za daljnovodno traso.

na vrh

Zakaj je izgradnja ČHE na Dravi tako pomembna?
Slovenija je neto uvoznica električne energije in poraba električne energije se nenehno dviga. Letno se slovenski primanjkljaj giblje med 20 in 25 % slovenske porabe. Še večja, kar 56-odstotna, pa je energetska odvisnost Evrope. Zaradi pomanjkanja energije so v EU sklenili delež obnovljivih virov do leta 2010 podvojiti, na 12 %. Države z boljšimi naravnimi danostmi, med katere spada tudi Slovenija, morajo po priporočilih iz Lizbonske strategije proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov glede na razpoložljive možnosti še povečati. ČHE na Dravi bo zelo pomembna tudi kot sistemska rezerva ob izpadu večjega proizvodnega agregata v elektroenergetskem sistemu Slovenije.

na vrh

Kakšni so vplivi črpalne hidroelektrarne na Dravi na okolje (hrup, rastlinski in živalski svet)?
Vplivi ČHE na okolje in živi svet bodo v postopku lokacijskega načrta opredeljeni na podlagi projekta ter strokovno ocenjeni s celovito presojo vplivov na okolje. V celotnem postopku presoje vplivov na okolje bodo vplivi ovrednoteni, zanje pa bodo določeni potrebni omilitveni ukrepi.

na vrh

Ali bo v času gradnje moteč promet v občini?
Promet je pomemben del študije vplivov na okolje, zato je tej temi posvečena posebna pozornost v okviru postopka DPN (Državnega prostorskega načrta). Zagotovo bo projekt v obstoječ promet vnesel določene spremembe. Zagotavljamo pa vam, da smo pri načrtovanju, skupaj s strokovnjaki, pregledali in preučili številne možnosti ter na podlagi le-teh izbrali najmanj moteče za okolje.

na vrh

Kako bodo občani spremljali izgradnjo ČHE na Dravi?
Občani bodo seznanjeni z vsemi postopki državnega lokacijskega načrta. Državni prostorski načrt (DPN) vodi Ministrstvo za okolje in prostor, ki v skladu s programom priprave obvešča javnost in lokalne skupnosti. Že nekaj časa pa v občini Selnica ob Dravi deluje tudi informacijska pisarna, kjer lahko vsi zainteresirani dobijo dodatne informacije in pojasnila.

na vrh

Daljnovod

Kaj so elektromagnetna sevanja (EMS)?
Sevanje je pojav, pri katerem se energija iz vira v obliki valov ali delcev širi skozi prostor, in človeka spremlja že ves čas njegovega razvoja. Sončna svetloba je primer elektromagnetnega sevanja. Čutimo jo kot toploto in vidimo kot svetlobo. Posredno sevajo tudi telesa, ki jih sonce obsije, saj postanejo vidna in se segrejejo. Za večino vrst sevanj človek nima ustreznih čutil. To so sevanja rentgenske svetlobe, ultravijolične svetlobe, radijskih valov in radioaktivnih delcev.

Izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem (EMS) ni nov pojav. Vendar pa se je v 20. stoletju izpostavljenost umetnim virom EMS nenehno povečevala skupaj s povečano potrebo po porabi električne energije, razvijajočimi se novimi tehnologijami ter s spremembami socialnega vedenja ljudi.

Naravna EMS izvirajo iz zemlje (zemeljsko magnetno polje), zemeljske atmosfere (električno polje) in vesolja, kjer je njihov najpomembnejši vir Sonce. Umetna EMS zavzemajo celoten frekvenčni spekter. Najpogostejši viri so električno omrežje, električni motorji, gospodinjske naprave, naprave v industriji za obdelavo različnih materialov, računalniki, telekomunikacijske naprave, radijski in televizijski oddajniki, medicinske naprave in radarji. Ta sevanja dosegajo neprimerno večje jakosti kot sevanja naravnih virov.

na vrh

Kaj so električna in kaj magnetna polja?
Ob prenosu elektrike po visokonapetostnih daljnovodih/kablovodih ali ob uporabi gospodinjskih naprav okrog njih nastajata ločeno električno in magnetno polje. Električno polje je tako posledica napetosti – električnega »pritiska«, ki poganja električni tok, in nastane povsod, kjer je navzoč pozitiven ali negativen električni naboj. Ko električno napravo priključimo na elektriko (ne glede na delovanje naprave), nastane v njeni okolici električno polje. Čim večja je napetost, tem močnejše je električno polje na dani razdalji od naprave. Magnetno polje pa povzroča električni tok, ki teče po vodniku. V prostoru torej tedaj obstajata tako električno kot magnetno polje. Čim večja je poraba električne energije in s tem električnega toka, tem močnejše je magnetno polje. Jakosti obeh polj (jakost električnega polja merimo v voltmetrih V/m, jakost magnetnega polja pa v ampermetrih A/m) sta med seboj sorazmerno odvisni.

na vrh

Kje lahko najdemo električna in magnentna polja?
Najmočnejša nizkofrekvenčna električna polja, ki jih navadno najdemo v okolju, so pod visokonapetostnimi daljnovodi. V nasprotju s tem pa najmočnejša magnetna polja nizkih frekvenc navadno najdemo v neposredni bližini motorjev in drugih električnih naprav v gospodinjstvu. Električno in magnetno polje se zelo hitro zmanjšujeta z oddaljenostjo.

na vrh

Katera je osnovna merska enota za merjenje sevanja?
Pri nizkofrekvenčnih elektromagnetnih sevanjih omrežne frekvence je potrebno ločeno meriti električno in magnetno polje. Električno polje izrazimo z električno poljsko jakostjo v voltih na meter (V/m), medtem ko magnetno polje izrazimo z gostoto megnetnega pretoka (B) v Teslih (T). V praksi uporabljamo dosti manjše enote - mikro (milijoninka) Tesla - µT.

na vrh

Kako in s čim merimo magnetno polje?
Magnetno polje v okolici naprav lahko merimo tudi s preprostimi merilniki - tako imenovanimi testerji elektrosmoga, ki s svetlobnimi oznakami prikazujejo območje vrednosti magnetnega polja. Jakost polja je odvisna predvsem od oddaljenosti od vira sevanja - to lahko preskusimo tako, da instrument enostavno počasi približujemo napravi (npr. televizorju) in opazili bomo, da se prižigajo svetlobne oznake na področjih iz višjih območij.

na vrh

Kam uvrščamo daljnovode in elektroenergetski sistem?
V vseh državah EU, vključno s Slovenijo, naprave elektroenergetskega sistema delujejo na frekvenci 50 Hz in spadajo v skupino virov nizkofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj.

na vrh

Kako je z električnimi in magnetnimi polji doma?
K sevalnim obremenitvam doma prispevajo številni dejavniki: število električnih naprav v stanovanju, jakost toka v ozemljitvenem vodu sistema distribucije, poraba energije v celotni soseski, razdalja med vašim in sosedovim stanovanjem, oddaljenost od tokovodnikov ... V skoraj vsakem domu se jakost magnetnega polja spreminja glede na porabo električne energije v soseski, medtem ko je električno polje dokaj stabilno. Magnetno polje je tako običajno najvišje med 20. in 23. uro zvečer, najnižje pa med 24. in 5. uro zjutraj.

na vrh

Katere naprave v našem domu oddajajo največja polja?
Mnogi ljudje so presenečeni, ko se zavedo različnih magnetnih polj, ki obdajajo električne naprave. Poljska jakost ni odvisna od velikosti, zapletenosti, moči in glasnosti naprave. Celo med na prvi pogled podobnimi napravami se jakosti magnetnih polj zelo razlikujejo. Tako na primer nekateri sušilniki za lase in sesalniki oddajajo zelo močna polja, medtem ko na primer računalnik zelo nizka.

Za primerjavo si oglejte spodnjo tabelo gostote magnetnega pretoka električnih naprav na različnih oddaljenostih:

Gostota magnetnega pretoka (µT) za različno oddaljenost
Električna naprava 3 cm 30 cm 1 m
sušilnik za lase 6-2000 0,01-7 0,01-0,03
brivnik 15-1500 0,08-9 0,01-0,03
sesalnik 200-800 2-20 0,13-2
radijski sprejemnik 16-56 1 < 0,01
električna peč 1-50 0,15-0,5 0,01-0,04
pralni stroj 0,8-50 0,15-3 0,01-0,15
likalnik 8-30 0,12-0,3 0,01-0,03
pomivalni stroj 3,5-20 0,6-3 0,07-0,3
kopirni stroj 1-5 0,2-0,8 < 0,01
faks 8-20 1-2 0,02-0,25
računalnik 0,5-30 0,1 < 0,01
hladilnik 0,5-1,7 0,01-0,25 < 0,01
TV-sprejemnik 2,5-50 0,04-2 0,01-0,15
fluorescenčna svetilka 40-400 0,5-2 0,02-0,25
dovoljena mejna vrednost glede na priporočila ICNIRP 100    

 

na vrh

Kakšna je razlika med sevanjem sušilnika za lase in daljnovoda?
Nekatere gospodinjske naprave med delovanjem oddajajo zelo visoke jakosti magnetnih polj in skoraj 100-krat presegajo polja, ki jih v neposredni bližini lahko povzročajo daljnovodi. Ko si s sušilnikom za lase urejamo pričesko, navadno aparat držimo zelo blizu glave, tako da je del glave lahko izpostavljen magnetnemu polju do 1000 µT. Za primer naj navedemo, da je to v povprečju 10-krat več od sevalnih obremenitev, ki jih najdemo neposredno v bližini 400-kV daljnovoda in mejnih vrednostih ICNIRP. Zaradi električnega ožičenja in elektrifikacije naših domov je stalno prisotno magnetno polje (t. i. ozadje) okrog 0,2 µT. Ta vrednost je odvisna od številnih dejavnikov (števila priključenih električnih naprav in drugih porabnikov v hiši in soseščini, oddaljenosti od daljnovoda in drugih tokovodnikov …).

na vrh

Kaj vemo o vplivih električnih in magnetnih polj na zdravje?
Po skoraj 30 letih raziskav o možnih vplivih polj na zdravje ljudi ni na voljo trdnih dokazov o negativnih vplivih polj na zdravje. Številne epidemiološke študije, ki predstavljajo pomemben delež raziskav, so raziskovale morebitno povezavo med magnetnimi polji in levkemijo pri otrocih. Rezultati kažejo, da je povečano tveganje za pojavnost levkemije pri otrocih možno statistično povezati z višjimi jakostmi magnetnih polj, katerih 24-urna povprečna vrednost presega 0,4 µT.

na vrh

Slišal sem, da magnetna polja povzročajo otroško levkemijo. Ali je to res?
Epidemiološke raziskave so nakazale možnost za zelo šibko statistično povezavo med povečanim tveganjem za pojavnost levkemije pri otrocih in magnetnim poljem, katerega 24-urna povprečna vrednost presega 0,4 µT. Vendar pa so take povprečne vrednosti magnetnega polja v bivalnem okolju le redko prisotne. Ob pomanjkanju jasnih dokazov o kancerogenosti pri odraslih in verodostojnih razlag na podlagi laboratorijskih raziskav na živalih in izoliranih celicah pa trenutni rezultati epidemioloških raziskav niso dovolj verodostojni in prepričljivi za sklepanje, da bi lahko taka polja povzročala levkemijo pri otrocih, saj je ta ugotovljena povezava lahko tudi posledica naključja, drugega motečega dejavnika ali katerega drugega še neznanega vplivnega dejavnika v povezavi z načinom zbiranja in obdelave podatkov.

na vrh

Kakšno je stališče vodilnih mednarodnih organizacij o možnih škodljivih vplivih nizkofrekvenčnih polj na zdravje?
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je na podlagi pregleda do sedaj objavljenih raziskav v znanstvenih revijah ugotovila, da človekova dolgotrajna izpostavljenost magnetnim poljem nizkih jakosti, ki jih najdemo v bivalnem okolju, ne vpliva na njegovo zdravje. Ker obstaja nekaj vrzeli v znanju, pa SZO podpira nadaljnje raziskave, s katerimi bo mogoče bolje opredeliti tveganje. Omenjeno stališče podpirajo tudi druge ključne organizacije tako doma kot v svetu.

na vrh

Živim v bližini transformatorske postaje. Katerim sevalnim obremenitvam sem tako izpostavljen?
Da lahko elektrika iz elektrarne prispe v naše domove, je potreben celoten elektroenergetski sistem, ki je sestavljen iz nizko-, srednje- in visokonapetostnih vodov; povezan je s transformatorji. Naprave za prenos, distribucijo, ožičenje v domovih ter električne naprave so viri nizkofrekvenčnih električnih in magnetnih polj v našem okolju. Značilna trafopostaja v naselju (630 kVA) povzroča sevalne obremenitve, ki so na razdalji približno 8 m manjše od zakonsko določenih mejnih vrednosti v Republiki Sloveniji za prvo območje varstva pred EMS. Tako ni pričakovati, da bi lahko taka postaja kakor koli povečala stalno navzoča električna in magnetna polja v stanovanju zaradi sevanj gospodinjskih naprav ter električnega ožičenja v stanovanju. Razdelilne transformatorske postaje (RTP) večjih moči pa so navadno zavarovane z ograjo in tako na človeku dostopnem mestu magnetno polje ne presega 0,2 µT. Gledano v celoti, vsa oprema znotraj RTP zelo malo prispeva k skupnemu magnetnemu polju izven ograjenega območja.

na vrh

Ali je življenje v bližini daljnovoda škodljivo za zdravje?
Absolutnega odgovora ni mogoče dati, vendar pa so na podlagi obstoječih znanstvenih ugotovitev možni določeni sklepi, ki temeljijo na širokem znanstvenem konsenzu:

  • Do sedaj ni znanstveno potrjena vzročna povezava med izpostavljenostjo električnim ter magnetnim poljem iz okolja in škodljivimi vplivi na zdravje vključno z rakom.
  • Ta polja niso bila in ne morejo biti dokazana kot absolutno varna.
  • Ob predpostavki, da ta polja predstavljajo tveganje za zdravje, je le-to zelo majhno in omejeno le na majhno skupino ljudi; verjetnost, da gre za veliko tveganje širokih razsežnosti, je izključena.
  • Upoštevati je treba načelo previdnosti povsod tam, kjer lahko s preprostimi ukrepi zmanjšujemo svojo izpostavljenost.

na vrh

Kakšni so potrebni odmiki daljnovodov od ljudi glede na slovensko uredbo?
Predpisane varnostne razdalje v številkah ni, so pa zato določene največje dovoljene sevalne obremenitve zaradi daljnovoda, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju (UL RS 70/96). Pri analizi tipskih primerov se je za daljnovode napetostnih nivojev 400 kV, 220 kV in 110 kV izkazalo, da predpis postavlja nova merila v dosedanji praksi projektiranja. Poleg upoštevanja s tehničnimi normativi predpisane varnostne višine in varnostne oddaljenosti vodnikov je treba pri novih vodih upoštevati tudi oddaljenost, na kateri so dosežene mejne vrednosti električnega in magnetnega polja za nove vire sevanja. Mejne vrednosti, ki jih določa zakonodaja za nove vire, so 10- oz. 20-krat strožje od mejnih vrednosti za obstoječe vire sevanja: 0,5 kV/m za električno polje in 10 µT za magnetno polje. Potrebni odmiki na območjih povečanega varstva pred EMS so torej za 400 kV – 45 m, 220 kV – 24 m in 110 kV – 14 m.

na vrh

Kakšna je jakost sevanja daljnovoda 100 m od prebivališča?
Meritve kažejo, da je magnetno polje »ozadja« nižje od 0,1 mikro tesla ter električno polje le nekaj voltov na meter (V/m).

na vrh

Ali je v Sloveniji zakonsko določen nadzor nad sevanji daljnovodov?
Da. Vlada Republike Slovenije je leta 1996 sprejela Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS, 70/96), ki natančno določa največje dovoljene sevalne obremenitve za vse vire sevanja, tudi za daljnovode, kablovode in transformatorske postaje. Za nove posege v prostor so z uredbo z dodatnim preventivnim dejavnikom zaščitena najbolj občutljiva območja (prvo območje povečanega varstva pred EMS, kamor se uvrščajo bivalno okolje, šole, vrtci, bolnišnice ...). Za ta območja veljajo desetkrat strožje omejitve kot v Evropski uniji. Za drugo območje varstva pred EMS, kamor spadata območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, in območje, namenjeno javnemu cestnemu ali železniškemu prometu, pa veljajo v Sloveniji enake omejitve kot v Evropski uniji. Najpomembnejše pri umeščanju tovrstnih objektov v prostor je dosledno spoštovanje zakonodaje, ki upošteva tudi vse vidike možnih tveganj.

na vrh

Za vas načrtujemo nove proizvodne objekte.

Za več informacij pokličite 080 11 40

ELEKTRIČNA MOBILNOST

emobilnost.eu