• sl-SIeng
  • Contact
  • Search

V DEM smo 25. novembra 2011 uspešno pridobili certifikat Družini prijazno podjetje. Z vključitvijo v proces pridobivanja certifikata Družini prijazno podjetje smo se zavedali, da želimo postali ena od mnogih družb, ki ve, da zaposleni potrebujejo fleksibilnost, da ukrepi, sprejeti s certifikatom, prinašajo pozitiven učinek za zaposlene in delodajalca, da najboljše družbe v svetu dajejo poudarek usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, kar je hkrati tudi družbeno odgovorno.

×

Sporočila za medije

Energetski zajtrk: Brez politične volje ne bo vetrnih elektrarn

Če ni politične volje, potem je težko razvijati vetrne projekte, je na vetrnem energetskem zajtrku poudaril predstavnik evropskega združenja vetrne energije WindEurope Ivan Komusanac, po besedah katerega je v Sloveniji največja omejitev za postavitev vetrnih elektrarn Natura 2000.

Duška Godina pa je medtem v predstavitvi slovenske podporne sheme za obnovljive vire energije (OVE) omenila, da sta bili vanjo doslej vključeni le dve vetrni elektrarne - ena nazivne moči 2,3 MW in druga nazivne moči 0,9 MW. Je pa Agencija za energijo doslej izvedla že nekaj javnih pozivov za projekte OVE, na katerih je bilo izmed 652 prijavljenih projektih novih proizvodnih naprav na OVE prijavljenih 187 projektov vetrnih elektrarn skupne nazivne moči 493 MW. Izbranih je bilo skupno 166 projektov proizvodnih naprav na OVE, med katerimi so tudi pri izbiri, vse do zadnjega poziva, prevladovale vetrne elektrarne z 62 izbranimi projekti skupne nazivne električne moči 215 MW.

A izbrani projekti morajo biti dokončani v treh letih od zaključka javnega poziva, njihova realizacija pa je zaradi težav pri umeščanju v prostor vprašljiva, je dejala Godina. Ravno zaradi tega je Agencija za energijo v zadnjem javnem pozivu med pogoje dodala predložitev gradbenega dovoljenja za nameravane projekte.

Projekti vetrnih elektrarn so sicer po besedah direktorice Agencije za energijo velikega pomena za dosego ciljev Slovenije, ki nam jih nalaga članstvo v EU. A Sloveniji pri doseganju 25-odstotnega cilja OVE do leta 2020 ne gre preveč dobro in cilja verjetno ne bo dosegla, je opozoril Cveto Kosec.

»Slovenija je leta 2017 dosegla 21,5-odstotni delež OVE v bruto končni rabi energije. Napredek od leta 2010 je bil samo 1,1 odstotne točke, do cilja leta 2020 pa nam manjka še 3,4 odstotne točke, kar se morda sliši malo, a če to pretvorimo v energijo, je to okoli 2 TWh, kar je skoraj nemogoče doseči,« je pojasnil Kosec.

Na ministrstvu zdaj intenzivno delajo na pripravi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), v katerem se država nagiba k ambicioznemu scenariju. »Slovenija hoče biti ambiciozna, torej biti med tistimi državami, ki bodo imele cilje, ki so višji od povprečja. MZI se torej nagiba k tretjemu scenariju, kjer je predvideno 90-95-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov,« je pojasnil Kosec.

»Če želimo to doseči, moramo biti ambiciozni tudi na področju OVE,« je dejal Kosec in pristavil, da se tako analizira tri različice razvoja OVE: več hidro, uravnotežen razvoj vseh OVE, več vetra in sonca.

Pri tem pa vsi scenariji slonijo na sončni energiji in ne na vetru, po najbolj ambicioznem scenariju pa naj bi z 800 GWh proizvedene obnovljive električne energije leta 2017 leta 2030 prišli na 2700 GWh (brez lesne biomase).

 

DEM se zdaj fokusira na vetrne projekte

Sandi Ritlop iz DEM pa je medtem poudaril, da izhodišča za gradnjo novih kapacitet proizvodnih virov iz OVE »niso modna muha investitorjev, pač pa zaveza Slovenije v okviru EU«. Scenariji iz NEPN sicer kažejo, da bi lahko inštalirane moči vetrnih elektrarn leta 2020 znašale med 5 in 10 MW, leta 2030 med 10 in 150 MW, leta 2040 pa med 20 in 335 MW, proizvodnja pa leta 2020 med 6 in 13 GWh, leta 2030 med 15 in 248 GWh, leta 2040 pa med 32 in 577 GWh.

V DEM so sicer po ustavitvi projekta hidroelektrarn na Muri - vlada je namreč konec maja sprejela sklep, da se priprava državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Hrastje-Mota na Muri zaradi varovanja okolja ustavi - v ospredju vetrni projekti.

Eden teh je projekt vetrne elektrarne Ojstrica, za katerega teče DPN. Danes so v pobudi za DPN trije vetrni agregati (od načrtovanih osmih), ki gredo proti avstrijski meji (čez mejo imajo medtem v načrtu 10 vetrnih parkov). Za vsakega od teh agregatov je predvidena moč 3,5 MW, skupna načrtovana inštalirana moč je 10,5 MW. Proizvodnja naj bi znašala 20 GWh, ocenjena vrednost investicije pa je 13,1 milijona evrov. Podpisani sta že dve pogodbi za izdelavo DPN in okoljskega poročila.

Januarja letos je bila podana tudi pobuda za začetek postopka izdelave DPN za vetrno elektrarno Paški Kozjak. Gre za štiri agregate, vsak moči 3,3 MW, skupne moči 13,2 MW, proizvodnja pa naj bi znašala 34 GWh. Po besedah Ritlopa bo pobuda kmalu objavljena na spletu, energetsko dovoljenje je pridobljeno, izveden pa so tudi meritve in izkazujejo primeren potencial.

V DEM načrtujejo še en 20 MW vetrni projekt, podrobnosti pa Ritlop še ni želel razkriti, saj ga želijo najprej predstaviti v lokalni skupnosti. V teh dneh pričakujejo tudi študijo energetskega potenciala za celotno Slovenijo, kjer sodelujejo z Elektroinštitutom Milan Vidmar (EIMV). Na podlagi tega - spet z omejitvami prostoru - želijo izluščiti tiste primerne lokacije, kjer se je možno pogovarjati o namestitvi vetrnih elektrarn. »Ciljev je kar nekaj, izzivov pa tudi,« je dejal Ritlop.

 

Na Primorskem zaenkrat v načrtu več malih vetrnih elektrarn

Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska, je medtem predstavil (zaenkrat neuspešen) projekt vetrnega polja na Volovji rebri. Elektro Primorska se je od 13 lokacij, na katerih so merili veter, odločila za postavitev vetrnega polja na Volovji rebri, »ker je tam veter, ker je bila lokalna skupnost zelo naklonjena - in še vedno je - temu projektu, ker področje ni blizu naseljenih površin itd.«. Načrt je bil postaviti 29 turbin s skupno močjo 28 MW, kar bi predstavljalo predvideno letno proizvodnjo 60 GWh.

»Bilo je pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno soglasje in vse je kazalo dobro, dokler se ni pojavil stranski udeleženec v postopku, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, in se je začela faza pritožb. Končni epilog je bil ta, da je ARSO leta 2013 izdal zadnjo odločbo, s katero je odpravil okoljevarstveno soglasje iz leta 2006, kar je za nas pomenilo, da je treba projekt ustaviti. Elektro Primorska je sicer že prej, zato da bi ohranil gradbeno dovoljenje, začel z gradbenimi deli na RTP v Ilirski Bistrici, a po tem zadnjem aktu smo tudi sami ugotovili, da bi bilo nesmiselno vztrajati naprej, zato se nam je zdelo najbolj pametno, da projekt zamrznemo. Tudi zato, ker je bila tehnologija, ki je bila načrtovana, že zastarela,« je pojasnil Blažica.

In kaj so se iz tega naučili? »Ta investicija je bila na meji neke ekonomske renatibilnosti. Morda je zdaj boljši trenutek za gradnjo vetrnih elektrarn, ker so cene turbin nižje, nove rešitve pa ponujajo boljši izkoristek. Nove tehnologije so tudi okolju bolj prijazne,« pravi Blažica. Poudaril je, da so zemljišča že kupljena, daljnovodi so umeščeni v prostor. V Elektru Primorska zato  še niso popolnoma opustili ideje o Volovji rebri.

Se pa danes na območju Primorske pojavljajo nove ideje o vetrnih turbinah. Skupaj je tako na področju Elektra Primorska izdanih 21 soglasij za vetrnice z močjo od 1 do 10 MW, skupaj 44,4 MW. Te so razpršene, od vznožja Nanosa do roba Kraškega roba nad Obalo. A priklapljanje malih vetrnih elektrarn na omrežje je relativno drago, priključna moč pada z oddaljenostjo od RTP-ja. Za to bo potrebno zgraditi kar nekaj priključkov, v povprečje okoli 3 kilometre na vetrnico, je poudaril Uroš Blažica.

Je pa bilo na dogodku slišati tudi idejo, da bi tudi za vetrne projekte uvedli koncesije za lokalne skupnosti. Odločitve o tem sicer še ni, mora pa iti takšna zadeva skozi ustrezni zakonodajni postopek, kar lahko traja dve do tri leta, je še med drugim pojasnil Cveto Kosec.

Share

Post a Comment

KONTAKT

Majna Šilih
Vodja Službe za komuniciranje
Obrežna ulica 170, 2000 Maribor
T: 02 300 57 57
M: 041 511 904
E: majna.silih@dem.si

 

Kontakt

Za vas načrtujemo nove proizvodne objekte.

Za več informacij pokličite 080 11 40

ELEKTRIČNA MOBILNOST

emobilnost.eu