• sl-SIeng
  • Contact
  • Search

V DEM smo 25. novembra 2011 uspešno pridobili certifikat Družini prijazno podjetje. Z vključitvijo v proces pridobivanja certifikata Družini prijazno podjetje smo se zavedali, da želimo postali ena od mnogih družb, ki ve, da zaposleni potrebujejo fleksibilnost, da ukrepi, sprejeti s certifikatom, prinašajo pozitiven učinek za zaposlene in delodajalca, da najboljše družbe v svetu dajejo poudarek usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, kar je hkrati tudi družbeno odgovorno.

×

Sporočila za medije

Pojasnila k trditvam, objavljenih na letaku z naslovom »Negativni vplivi hidroelektrarn«, ki ga je izdelal World Wildlife Fund (WWF)

 

1. Izpusti toplogrednih plinov

TRDITEV: Akumulacijska jezera povzročajo izpuste toplogrednih plinov in prispevajo k podnebnim spremembam zaradi razkroja organskih snovi v sedimentu.

ODGOVOR

Z uporabo električne energije, proizvedene s fosilnimi gorivi in z vožnjo v avtomobilih, je vsakdo med nami odgovoren za emisije CO2. Vsak izdelek je vzrok izpustov CO2. Vse to povzroča tudi izpuste drugih toplogrednih plinov. Seštevek vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo človek, proizvodnja in proizvod, imenujemo ogljični odtis (angleško »carbon footprint«). Ogljikov dioksid je toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Ogljični odtis je merilo vplivanja na podnebne spremembe. Drugi toplogredni plini, katerih emisije so prav tako posledica dejavnosti človeka, pa so tudi metan (CH4), dušikov dioksid (NO2).

Ogljični odtis hidroelektrarne:

  • Emisije toplogrednih plinov, ki se sproščajo pri proizvodnji električne energije iz hidroelektrarn, so med najnižjimi med vsemi tehnologijami za proizvodnje električne energije.[1] Emisije toplogrednih plinov, ki se sproščajo pri proizvodnji elektrike iz fosilnih goriv, so veliko višje (npr. rjavi premog).

  • Pri proizvodnji električne energije iz vode je potrebno jasno ločiti med akumulacijskimi hidroelektrarnami (ki lahko povzročijo sproščanje metana, ki nastane z razgradnjo z akumulacijskim bazenom poplavljene vegetacije) in pretočnimi hidroelektrarnami, kot je načrtovana hidroelektrarna Hrastje Mota. Le-ta nima nikakršne koristne vsebine akumulacije in ima v svoji življenjski dobi tudi zelo nizke vrednosti emisij toplogrednih plinov.

  • V celotnem življenjskem ciklu objekta hidroelektrarne Hrastje Mota bi emisije[2] znašale 9,85 g CO2eq/kWh, upoštevajoč primerjavo da bi proizvedeno energijo iz te hidroelektrarne nadomestili z energijo iz termoelektrarne, pa bi se emisije toplogrednih plinov povečale za približno 30.000 t (zemeljski plin) do 95.000 t CO2eq/leto (rjavi premog).

  • To pomeni, da bo hidroelektrarna Hrastje Mota nadomestila vse emisije toplogrednih plinov (povzročene s proizvodnjo opreme in samo gradnjo objekta) ter po približno dveh letih obratovanja postala ogljično praktično nevtralna. Izpusti nadaljnjega obratovanja so ocenjeni skupaj na približno 265 t CO2/leto. To količino toplogrednih izpustov pa bi hidroelektrarna Hrastje Mota nadomestila s proizvedeno elektriko v manj kot dveh dneh.
     

2. Zadrževanje sedimenta

TRDITEV: Vsak jez predstavlja oviro naravnemu toku vode in sedimentov. Medtem ko se akumulacijska jezera polnijo, dol-vodno prihaja do pomanjkanja proda in peska.

ODGOVOR

V preteklosti, ko je bila struga reke Mure regulirana, se je hitrost vode povečala in zato je reka s seboj odnašala vedno več sedimenta. Ko pa so v Avstriji zgradili še vseh 34 elektrarn, se je prekinila prodonosnost in reka je odnašala sedimente le še na Slovenskem delu (tudi na mejnem).

Vsaka rečna pregrada predstavlja oviro za transport sedimentov po reki dol-vodno. Za reko Muro je bilo ugotovljeno, da se njeno dno poglablja, pregrada hidroelektrarne pa dno stabilizira in preprečuje nadaljnje poglabljanje. Da se transport plavin ne bi prekinil, je potrebno pregradni objekt pravilno načrtovati in z ustreznim programom obratovanja elektrarne tudi upravljati z bazenom na način, ki omogoča transport sedimentov dol-vodno. To načelo je bilo v celoti upoštevano pri načrtovanju objekta hidroelektrarne Hrastje Mota[3] za čas pred in po gradnji. Na podlagi rezultatov modeliranja so v Okoljskem poročilu[4] opredeljeni konkretni omilitveni ukrepi, s katerimi se bo zagotovilo želeno stanje v času obratovanja objekta.

 

3. Poplavljanje

TRDITEV: Akumulacijska jezera potopijo okoliška območja, gozdove, travnike, kmetijske površine in tudi naselja.

ODGOVOR

Za poplavno varnost oziroma zmanjšanje poplavne ogroženosti skrbi država na podlagi Zakona o vodah in za to resorno ministrstvo s svojimi strokovnimi službami. Z izgradnjo hidroelektrarne se poplavna varnost zaledja praviloma poveča, saj se za objekt izvede posebna analiza poplav, na podlagi katere se lahko zmanjšajo škodljivi vplivi poplav. Sedanje stanje poplav na odseku med Kučnico in avtocestnim mostom znotraj visokovodnih nasipov ne bo spremenjeno[5]. Bodo pa odpravljene nekatere dosedanje napake dviga zalednih vod zaradi poplav v naseljih, npr. v Petanjcih. Hidroelektrarna Hrastje Mota pa je hkrati načrtovana tako, da ob povečanju poplavne varnosti zaledja izven obstoječih nasipov hkrati ohranja sedanje pretoke po retenzijah med visokovodnimi nasipi. Izvedba hidroelektrarne Hrastje Mota ne bo poplavila nobenih novih okoliških območij, ki so že danes poplavljena. Velike poplavne površine, ki so nekoč obstajale, so danes nekajkrat zmanjšane na območje med visokovodnimi nasipi.

 

4. Onemogočena migracija rib

TRDITEV: Jez predstavlja fizično oviro migratornih rib in rečnih rakcev tako gor-vodno kot dol-vodno. Preprečuje jim pot do območja, kjer se razmnožujejo, kar neposredno vpliva na preživetje določene vrste v reki.

ODGOVOR

Zaradi izjemne ogroženosti vodnih organizmov so države članice EU, ki so obvezane uresničevati politiko vodne direktive[6], začele problem migriranja rib resno reševati. V Sloveniji je za vse elektrarne, ki se bodo gradile na novo, zakonsko predpisan ribji prehod - prehod za živa bitja. V primeru hidroelektrarne Hrastje Mota bo to obvodna struga, ki bo potekala po dosedanjih suhih stranskih rokavih nekdanjega poteka reke Mure.

Cilj oblikovanja vzporedne rečne struge[7] (ureditev obvodnega kanala) je predviden za omogočanje prehoda za vodne organizme in povezanost vodnega ekosistema pod in nad načrtovano hidroelektrarno. Smernice[8]  za izvedbo prehodov za živa bitja so v takih primerih umeščanja v prostor prvo izhodišče, s čimer bodo uporabljeni vsi zahtevani pogoji in nadaljnje smernice, da bosta omogočeni migracija in zaščita rib. Hkrati naj bi obvod omogočal še razvoj nadomestnega rečnega habitata za del struge reke Mure.

 

5. Poglabljanje rečne struge

TRDITEV: Zaradi pomanjkanja sedimentov pod jezom začne reka poglabljati strugo in spodjedati bregove, kar povzroči znižanje ravni podzemnih vod, od katerih je odvisen ves okoliški živelj.

ODGOVOR

5.1. Poglabljanje struge

Poglabljanje rečne struge pod pregrado je posledica prekinitve transporta proda po reki dol-vodno. Kot primer tovrstnega poslabšanja stanja je zgrajena veriga 34 hidroelektrarn na avstrijskem delu reke Mure, s čimer se je popolnoma prekinil transport proda od zadnjega objekta (hidroelektrarna Spielfeld) v slovenski odsek reke. Poglabljanje rečnega dna in s tem nižanje nivoja gladine podtalne vode pa beležimo na slovenski strani vse do Veržeja.

V svetu je v zadnjem času zgrajenih kar nekaj objektov hidroelektrarn, ki so uspešno rešili tovrstno problematiko, usmeritve za reševanje[9] pa smo upoštevali tudi pri načrtovanju objekta hidroelektrarne Hrastje Mota tako, da je skupaj z ustreznim programom obratovanja elektrarne omogočen transport sedimentov dol-vodno, povečanje rečne erozije tik za pregradnim objektom pa se obvladuje z ustreznimi in znanimi ukrepi.

5.2. Znižanje podtalnice

Reko Muro so najbolj spreminjali, ko so jo v preteklosti regulirali, njene brežine pa so obložili z betonskimi kvadri. Na dolžini šestdeset kilometrov so jo skrajšali skoraj za Deset kilometrov. Širino so zmanjšali s kilometra na največ osemdeset metrov[10]. Poplavne površine so se z visokovodnimi nasipi nekajkrat zmanjšale. Mure sploh več ne zadržujemo pri nas, čim hitreje jo pošiljamo naprej. Zaradi zgrajenih 34 hidroelektrarn v Avstriji je prišlo do prekinitve transporta proda, dno struge se zato poglablja, gladina Mure pa se znižuje, zato pada tudi gladina podtalnice tako na mejnem odseku reke[11] kot na notranji Muri[12]. Dolgoročno sedanje stanje ni trajnostno, kljub varstvenemu režimu Natura. Trajnostni razvoj[13] tega območja zahteva posege na celi Muri na različnih področjih. Če ne bomo ukrepali, bomo vse to, kar je še ostalo od prave Mure, izgubili. Najbolj je to vidno na levem bregu v Zatoku pred Petanjci, kjer bo zatok kmalu izginil, če se gladina podtalnice ne bo dvignila. Ker je gladina reke padla, so že izginili rokavi reke Mure, ki so po regulacijah še ostali. V Tratah bi bilo potrebno za cel meter dvigniti gladino, če želimo omogočiti vtok v 11. mlinski kanal. Dvig pa bi  zagotovil tudi  višjo gladino podtalnice in s tem izboljšal njeno količinsko stanje tudi za potrebe oskrbe s pitno vodo, t. j. za vodna črpališča, in s tem zagotavljanje potrebnih količin pitne vode za Prekmurje in Prlekijo[14]

Z izvedbo hidroelektrarne Hrastje Mota se z ukrepi tako lahko ohranja tudi gladine podtalne vode na želenem nivoju ali zagotovi višji nivo podtalnice, omogoči namakanje ter tudi zavaruje vire pitne vode Pomurja. Vsi ukrepi se bodo izvajali tudi zaradi težnje po sonaravnih ureditvah in ohranjanju stanja živega sveta na obeh bregovih reke, ki se zaradi znižane gladine reke Mure slabša.

 

[1] Vir: »Carbon footprint of electricity generation«, Parliamentary Office of Science and Technology, Houses of Parliament, Westminster London, 2007

[2] Vir: Elaborat »Ogljični odtis HE Hrastje Mota«, HSE Invest, 2018

[4] Vir: »Okoljsko poročilo za DPN za HE Hrastje Mota na Muri«, VGB, 2017

[5] Vir: Hidrološko hidravlična študija Mure za vplivni odsek HE Hrastje Mota na reki Muri, DHD, 2016

[6] Vir: Zakon o varstvu okolja (ZVO), Zakon o ohranjanju narave (ZON)

[7] Vir: Zasnova in sonaravna ureditev obvodnega jarka za HE Hrastje Mota, VGB, 2016

[8] Vir: »International Commission for the Protection of the Danube River”, ICPDR, 2013

[9] Vir: »Sustainable Use of Reservoirs and River Systems«, ICOLD, 2009

[10] Vir: »Historične geomorfološke spremembe Mure od Ceršaka do Veržeja”, GEOFOTO, 2014

[11] Vir: »Analiza stanja struge mejnega odseka reke Mure«, IZVRS, 2016

[12] Vir: »Ocena obstoječega stanja na odseku notranje Mure«, IZVRS, 2015

[13] Vir: Študija trajnostnega razvoja območja ob reki Muri v povezavi z možnostjo HE izrabe reke, E – Zavod, 2010

[14] Vir: »Študija vpliva objekta HE Hrastje Mota na podzemne vode z analizo variant«, IRGO, 2015

Share

Post a Comment

KONTAKT

Majna Šilih
Vodja Službe za komuniciranje
Obrežna ulica 170, 2000 Maribor
T: 02 300 57 57
M: 041 511 904
E: majna.silih@dem.si

 

Kontakt

Za vas načrtujemo nove proizvodne objekte.

Za več informacij pokličite 080 11 40

ELEKTRIČNA MOBILNOST

emobilnost.eu