• sl-SIeng
  • Contact
  • Search

V DEM smo 25. novembra 2011 uspešno pridobili certifikat Družini prijazno podjetje. Z vključitvijo v proces pridobivanja certifikata Družini prijazno podjetje smo se zavedali, da želimo postali ena od mnogih družb, ki ve, da zaposleni potrebujejo fleksibilnost, da ukrepi, sprejeti s certifikatom, prinašajo pozitiven učinek za zaposlene in delodajalca, da najboljše družbe v svetu dajejo poudarek usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, kar je hkrati tudi družbeno odgovorno.

×

Zgodovina HE Fala

Reka Drava izvira na Toblaškem polju na Južnem Tirolskem v Italiji in v bližini Dravograda priteče v Slovenijo ter jo po 133 kilometrih zapusti pri Ormožu.

Splav na reki Dravi ob pričetku gradnje HE Fala leta 1913

Vse do leta 1918, ko je začela obratovati elektrarna Fala, je bil rečni tok po vsej dolžini neoviran. Z območij, ki so bogata z lesom, je tekla po njej splavarska transportna pot skozi Podravje v Podonavje in naprej proti Črnemu morju. Drava je bila pred zgraditvijo železnice edina, kasneje pa še vedno najcenejša transportna pot za les in drugo blago.

O energetski izrabi Drave se je začelo razmišljati že koncem 19. stoletja. Za izbiro lokacije za elektrarno je bilo več možnosti. Za Falo so se odločili zaradi geoloških razmer, dolina pa je tu tudi zelo ozka in zajezitev ni povzročila večjih zaplavitev obdelovalnih površin in drugih objektov. Koncesijo za elektrarno si je končno pridobila firma STEG iz Gradca.

Leta 1913 se je začela gradnja prve hidroelektrarne na Dravi, ki je bila hkrati največja hidroelektrarna v vzhodnih Alpah.Zasnovana je bila z zamislijo, da bo napajala omrežje industrijskega bazena srednje Štajerske z Gradcem. Razpad avstro-ogrske države in nove državne meje so prekrižale prvotne račune. Ob koncu prve svetovne vojne je bila elektrarna za silo dograjena, vendar še pomanjkljivo opremljena in brez zadostnih daljnovodnih povezav do potrošniških središč, ki pa so v tem času še zelo malo uporabljala električno energijo.

Gradnja jezu leta 1916

Gradnja takšnega objekta je bila izjemen tehniški podvig. Projektiranje in vodenje gradnje so prevzele švicarske firme, ki so imele z gradnjo hidroelektrarn največ izkušenj. Tudi potreben kapital si je STEG priskrbel pri švicarskih bankah. Vgrajena oprema je bila večinoma proizvedena v Švici.

Po prvotnih načrtih naj bi elektrarna Fala začela obratovati že konec leta 1916. Začetek prve svetovne vojne pa je prvotne načrte temeljito spremenil. Zaradi vojne je primanjkovalo delavcev in materiala, tako da se je sredi leta 1916 gradnja skoraj ustavila. Srečna okoliščina za graditelje je bila, da je v tem času vojno ministrstvo na Dunaju izdalo nalog, da se med drugim tudi na območju jugovzhodnih Alp ustanovijo nove industrije za vojaške namene.

Zgrajena HE Fala leta 1918

V bližnjih Rušah so začeli graditi tovarno za proizvodnjo karbida in dušika, za kar bi bilo potrebno precej električne energije. Tako je tudi gradnja elektrarne Fala dobila prioriteto pri nabavi materiala, dodeljeni so ji bili tudi vojni ujetniki in gradnja se je pospešila. V maju 1918 je začelo obratovati prvih pet agregatov od predvidenih sedem, pa še ti so bili slabo izkoriščeni, saj je bila skoraj edini porabnik elektrike tovarna v Rušah, ki pa je v tistem času potrebovala le približno 5 MW moči. Z elektrarno je bila povezana z 10 kV daljnovodom brez kakršnekoli vmesne transformacije, kar je povzročalo številne preboje izolacije statorskih navitij, ker so se atmosferske prenapetosti brez dušenja prenašale z daljnovoda na generatorje. Glavna skrb takratnih upravljavcev elektrarne je bila, kako povečati odjem električne energije, zato so intenzivno gradili daljnovode različnih napetostnih nivojev (80 kV, 35 kV, 10 kV) v smereh proti Mariboru, Prekmurju, Varaždinu in Zasavju. V letu 1926 je poraba električne energije že tako narasla, da so dogradili šesti, leta 1932 pa sedmi agregat.

Stara stikalnica, v uporabi od 1918 do 1956

V tem obdobju je imela elektrarna velik narodnogospodarski pomen. Pospešila je industrializacijo Maribora z okolico. Oskrba z elektriko pa je segla vse do Prekmurja in Hrvaškega Zagorja. Leta 1936 je proizvodnja električne energije v HE Fala predstavljala petino celotne proizvodnje elektrike v takratni Jugoslaviji.

Med drugo svetovno vojno je elektrarna redno obratovala in bila skupaj z zgrajenim omrežjem, velenjsko in trboveljsko termoelektrarno vključena v posebno podjetje EVSÜD, ki so ga okupacijske oblasti ustanovile s sedežem v Mariboru. Po osvoboditvi je bila elektrarna nacionalizirana in vključena v nastajajoči elektroenergetski sistem Slovenije, ki se je oblikoval z izgradnjo omrežja napetosti 110 kV.

Pogled v strojnico leta 1918

Elektrarna Fala je bila zgrajena v rečni strugi Drave. Pregrado so predstavljali levoobrežna strojnična zgradba, pet prelivnih polj in splavnica ob desnem bregu. S koncesijsko pogodbo je bilo namreč graditeljem elektrarne naloženo, da morajo omogočiti prehajanje splavov preko elektrarne. V tistem času je od pomladi do prve jeseni peljalo po Dravi dnevno tudi deset do dvanajst splavov s po 90 do 100 m3 lesa.

V strojnico je bilo vgrajenih sedem agregatov. Vsak je sestavljen iz dvojne horizontalne Francisove turbine in sinhronskega generatorja, regulatorja hitrosti vrtenja in pomožnih naprav.

Pretočna polja so opremljena s po dvema tablastima zapornicama, ki visita na Gallovih verigah in služita za evakuacijo vodnih količin, ki presegajo požiralnost turbin. Napetost na sponkah generatorjev je bila 10 kV. Skupna inštalirana moč vseh agregatov je znašala 34 MW pri pretoku skozi turbine 350 m3/s. Povprečna letna proizvodnja je bila 190,000.000 kWh.

Ko je bila zgrajena celotna veriga elektrarn na odseku od Dravograda do Maribora, se je pokazala potreba po povečani zmogljivosti turbin HE Fala. Elektrarne, ki ležijo po reki navzgor od Fale, so bile dimenzionirane na turbinski pretok 460 m3/s. Zaradi pretočnega načina obratovanja elektrarn v verigi je Fala predstavljala ozko grlo. Da bi bilo to odpravljeno, so med letoma 1974 in 1977 vgradili še en agregat in tako se je skupni turbinski pretok povečal na več kot 500 m3/s, inštalirana moč pa na 48 MW. Življenjska doba starih turbin in generatorjev se je počasi iztekala in pričeli so razmišljati, kako elektrarno celovito obnoviti in posodobiti. Obdelane so bile številne variante nadomestitve starih agregatov. Najbolj logična in enostavna rešitev bi bila, da bi stare agregate (turbine z generatorjem) nadomestili z novimi, vendar bi taka obnova pomenila odrekanje nekaj odstotkom izkoristka turbin. Prvotni način vgradnje turbin je namreč tak, da je turbina vgrajena nad gladino spodnje vode in jo s to povezuje sesalna cev, kar pa zmanjšuje izkoristek. Zaradi sesalnega učinka je nastajal podtlak v turbini in kot posledica tega veliko večja kavitacijska ogroženost turbine. Da bi se vsemu temu izognili, bi morali turbino namestiti pod nivo spodnje vode, zaradi česar bi morali spremeniti celotno gradbeno zasnovo strojnične zgradbe. Kot najugodnejša je bila odobrena rešitev, da se stari in dotrajani agregati nadomestijo z dvema novima, vertikalnima agregatoma s Kaplanovo turbino, ki bi bila vgrajena ob desni brežini. Splavnica tako ni bila več potrebna, saj je splavarstvo z izgradnjo preostalih elektrarn na Dravi zamrlo. Leta 1987 se je pričela obnova HE Fala. Obsegala je vgradnjo že omenjenih dveh novih agregatov po 20 MW, zamenjavo zapornic v pretočnih poljih, energetskih transformatorjev, naprav lastne porabe 0,4 kV in naprav za usmerjeno ter razsmerjeno napetost, prav tako vodenje in nadzor elektrarne. Večja gradbena sanacijska dela niso bila potrebna, saj je objekt po temeljiti sanaciji leta 1967, ko so bili z injektiranjem učvrščeni temelji, še vedno v zelo dobrem stanju. Vsa našteta dela so bila končana do sredine leta 1991, ko sta nova agregata pričela obratovati.

Z zaključkom obnovitvenih del se je iztekel tudi čas obratovanja starih agregatov, ki so se ustavili za vedno, še danes pa predstavljajo veliko vrednost kot del bogate tehniške dediščine prve slovenske hidroelektrarne na Dravi.

Fotogalerija

Edit Album Re-Order the Album Images

Zgodovina HE Fala

Zgodovina HE Fala

  • img179.jpg
  • img180.jpg
  • img181.jpg
  • img182.jpg
  • img183.jpg

Za vas načrtujemo nove proizvodne objekte.

Za več informacij pokličite 080 11 40

ELEKTRIČNA MOBILNOST

emobilnost.eu